Prenova direktive o preglednosti podjetjem na borzi prinaša nekatere razbremenitve, a tudi nekatere nove zahteve.
Razbremenitev je omenjena odprava obvezne objave četrtletnih poročil o poslovanju. Ta bo začelo veljati z letom 2015. Analize so namreč pokazale, da četrtletno poročanje ne zagotavlja bistveno višje transparentnosti glede na polletna in letna poročila.
Članice bodo od družb na borzi še naprej lahko zahtevale pogostejše poročanje od polletnega in letnega, če bo analiza učinkov take zahteve pokazala, da to ne bo vodilo v preveč kratkoročno delovanje podjetij in ob tem manjša podjetja ne bodo na slabšem v primerjavi z večjimi.
Družbe bodo seveda še naprej lahko četrtletna poslovna poročila objavljale prostovoljno. V Sloveniji trenutno velja, da morajo četrtletna poročila objavljati le družbe iz prve borzne kotacije, medtem ko za druge velja le obvezno polletno in letno poročanje.
Kot rečeno, pa prinaša prenovljena direktiva tudi nekatere nove zahteve. Med drugim se uveljavljajo nova pravila glede objav ob doseganju prevzemnih pragov. Nova pravila zahtevajo, da podjetja pri zviševanju lastniških deležev v podjetju razkrivajo tudi vse finančne instrumente, s katerimi krepijo svoj položaj v določeni gospodarski družbi in imajo tako podoben učinek kot delniški kapital.
Nova pravila
Gre na primer za določene izvedene finančne instrumente, nova pravila pa predvidevajo poročanje le za tiste instrumente, ki s seboj nosijo vpliv na upravljanje družb in jih poimensko ne navaja. Pri objavah po pravilih glede prevzema se bo štelo skupno lastništvo delnic in teh instrumentov, a jih bodo morali imetniki ob tem navesti tudi ločeno.
Poleg tega prenovljena direktiva o preglednosti prinaša nove zahteve za velika podjetja iz rudarskega in energetskega sektorja.
Velika podjetja, ki izkoriščajo naravna bogastva, kot so nafta, zemeljski plin, rude in gozd, naložila, da bodo morala za vsak projekt posebej objaviti podatke o plačilih državam, v katerih delujejo. Tako naj bi podjetja, ki se ukvarjajo s strateškimi viri, postala odgovornejša.
Objavljati bodo morala popolna poročila o plačilih, ki jih zveznim, nacionalnim ali regionalnim oblastem dajejo za dovoljenja za izkoriščanje naravnih virov. Poročilo bodo morala pripraviti za vsak projekt, najem zemljišča ali dovoljenje za črpanje na zemljišču, kjer je nahajališče vira, kot so rudniki ali naftna polja.
Zaradi popolne preglednosti bodo morala biti objavljena vsa plačila nad 100.000 evrov. Vrste plačil, o katerih bo potrebno poročati, so: upravičenost do proizvodnje, nekateri davki, licenčnine, dividende, nagrade, pristojbine in plačila za izboljšave infrastrukture. Mala in srednja podjetja so iz pravil izvzeta.
Razobremenitev je glavni cilj
Razbremenitev malih podjetij pa je glavni cilj prenovljene direktive o računovodstvu. Sprememba direktive tako prinaša poenostavitve glede zahtev za finančno poročanje manjših gospodarskih družb.
V nacionalnih zakonodajah bo tako po novem treba jasno ločiti manjša od večjih podjetij. Meja bo 50 zaposlenih in pa letni prihodki v višini osmih milijonov evrov oziroma bilančna vsota v višini štirih milijonov evrov. Članice se bodo lahko alternativno odločile tudi za prag pri 12 oziroma šestih milijonih.
Mala podjetja bodo morala tako po novem v poročilih objaviti le bilanco stanja in pa izkaze poslovnega izida skupaj s spremljajočimi pojasnili. Tudi na teh področjih pa nova pravila zmanjšujejo število zahtevanih podatkov.
Članice unije se lahko odločijo tudi za obveznost dodatno poenostavljenih objav, podjetja pa lahko prostovoljno objavijo več podatkov. Na ravni unije za mala podjetja ne bo več veljalo obvezno revidiranje poslovnih izkazov.
Administrativno razbremenjenih bo tako po oceni Evropske komisije kar 90 odstotkov podjetij v uniji, koristi pa bodo občutila manjše gospodarske družbe v večini članic.
Nova pravila morajo potrditi še članice EU, a je to le še formalnost in se bo verjetno zgodilo že ta mesec. Članice bodo imele nato dve leti za prenos spremenjenih direktiv v nacionalni pravni red.