Član uprave Darsa Tine Svoljšak ob lanskem imenovanju ni izpolnjeval pogojev za ta položaj, saj pred tem ni imel najmanj pet let delovnih izkušenj na vodilnih mestih. Tako je pred dnevi odločil državni inšpektorat za delo, ki je odločbo o prekršku že vročil Darsu. V postopku je inšpektorat potrdil, da je Dars kršil zakon o delovnih razmerjih. Državna družba za avtoceste je namreč sklenila delovno razmerje z osebo, ki ni izpolnjevala pogojev, predpisanih v statutu Darsa in razpisu. Darsu je tako inšpektorat izrekel globo, ki po zakonu znaša od tri do dvajset tisoč evrov, to pa bo – če bo odločba postala pravnomočna – v višini do dva tisoč evrov morala plačati tudi odgovorna oseba. Po neuradnih informacijah je to predsednik nadzornega sveta Dušan Hočevar, ki je s Svoljšakom podpisal pogodbo o zaposlitvi.
Nadzorniki vedeli za »luknje«, a so jih pokrili
»Vročitev odločbe odgovorni osebi še poteka. Pravna in odgovorna oseba lahko vložita zahtevi za sodno varstvo, o katerih odloča pristojno okrajno sodišče,« je včeraj za Dnevnik pojasnila vršilka dolžnosti glavne inšpektorice za delo Nataša Trček. A odločba inšpektorata je nov indic, da je bil lanski razpis, s katerim so nadzorniki iskali predsednika in dva člana uprave Darsa, zelo verjetno odločen že vnaprej. To posledično pomeni, da bi lahko Sod, ki upravlja državno lastništvo Darsa, že v kratkem od članov nadzornega sveta (poleg Hočevarja v njem kot predstavniki države sedijo še Robert Čehovin, Ivan Križnič in Silva Savšek) zahteval vsaj pojasnila, če ne celo zamenjave. Nadzorniki namreč več kot očitno niso preverjali podatkov, ki jih je Svoljšak navajal v prijavi na razpis. Iz tega izhaja, da svojih obveznosti in dolžnosti niso opravljali s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Ker vsaj za zdaj kaže, da so nadzorniki s tem družbi povzročili tudi škodo vsaj v višini globe, ki jo bo moral plačati Dars, bodo morda na Sodu v primeru, če odločba postane pravnomočna, prisiljeni razmisliti tudi o njihovi odškodninski odgovornosti.
Težave za nadzornike so zdaj še toliko večje, ker tudi po tem, ko smo v Dnevniku že maja razkrili »luknje« v delovnih izkušnjah na vodilnih mestih, ki jih je v prijavi na razpis navajal Svoljšak, teh niso dodatno preverjali. Ravno nasprotno, nadzorni svet je kar pri svetovalki Darsove uprave Nataši Štelcer naročil pravno mnenje, ki je ugotovilo, da Svoljšak pogojev za imenovanje na položaj člana uprave izpolnjuje.
Spornih šest let izkušenj iz KPMG
Spomnimo, Svoljšak je v prijavi za razpis poleg dveh mesecev, ki jih je pred imenovanjem za člana uprave s polnim mandatom na tem položaju preživel kot vršilec dolžnosti, k izkušnjam na vodilnih mestih prištel še šest let dela v revizijski hiši KPMG. A poslovni register Svoljšaka nikoli ni omenjal med nekdanjimi direktorji ali zastopniki KPMG Slovenija ali njegovih podjetij.
Svoljšak je v prijavi zapisal, da je v KPMG opravljal delo »vodje skupine, ki je po obsegu in zahtevnosti dela v sorodnih podjetjih enakovredno delovnemu mestu menedžerja«. Toda že takrat nam je več virov potrdilo, da je Svoljšak v KPMG opravljal zgolj naloge, ki so jih opravljali tudi drugi revizorji v družbi. Kot smo izvedeli, »vodje skupine« v družbi vsaj takrat niso imeli pristojnosti za sprejemanje strateških odločitev ne v družbi ne v posameznih projektih. Svoljšaku v postopku pred inšpektoratom tako očitno ni pretirano pomagalo niti mnenje Inštituta za revizijo, ki ga je predložil prijavi. V njem je inštitut poudaril, da je Svoljšak na delovnem mestu »vodil zaposlene«. A viri so nam zatrdili, da vodji skupine, ki je v hierarhiji podrejen vodji projekta, v posameznih primerih pomagajo največ trije zaposleni.
Svoljšak za pojasnila glede razpisa in postopka inšpektorata v zadnjih mesecih ni bil dosegljiv. Na Dars in Hočevarja bomo vprašanja, ali se bodo na odločitev inšpektorata pritožili, naslovili danes. Na Sodu nam komentarja včeraj popoldne ni uspelo dobiti.
