Sedem let po tem, ko so v Šoštanju začeli načrtovati danes že 1,44 milijarde evrov vreden projekt TEŠ 6, bodo vodilni v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) preverili, ali bi jim lahko vse bolj nasedlo naložbo pomagali reševati zunanji vlagatelji.
Nadzorni svet HSE je namreč pred dnevi generalnemu direktorju Blažu Košoroku naročil, da mora preveriti možnost vstopa strateškega partnerja v Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ). Kot nam je včeraj potrdil prvi nadzornik holdinga Marko Zidanšek, so sklep o tem na zadnji seji sprejeli soglasno. Pojasnil je, da je preverjanje interesa med strateškimi partnerji eden od načinov za pridobitev nadaljnjih možnih virov financiranja projekta TEŠ 6. Ta se je, kot smo že poročali, pred mesecem dni uradno podražil še za dobrih 140 milijonov evrov, pri čemer na HSE še vedno ne vedo, ali in kje bodo našli denar za pokritje tega zneska.
Po naših informacijah sta pri vstopu strateškega partnerja za zdaj odprti dve možnosti. Prva je vstop katere od tujih energetskih korporacij v lastništvo TEŠ, ki pa je za zdaj malo verjetna. Ne le zaradi relativno nizkih cen električne energije, ki vlagatelje odvračajo od vlaganj v dražje vire električne energije, plinske elektrarne in termoelektrarne. Čeprav kar za tretjino vrednosti projekta jamči država, je namreč težko pričakovati, da bi tuji partnerji stali v vrsti pri reševanju projekta, pri katerem je TEŠ že podpisal vse pomembnejše pogodbe, ki vplivajo na njegovo končno ceno in s tem tudi donosnost. Prav tako je jasno, da morebitnemu vstopu zunanjega solastnika v TEŠ, ki bi pod drobnogled vzel tudi dobaviteljske pogodbe in druge posle, niso naklonjeni v Šaleški dolini, še manj pa v sindikatu delavcev dejavnosti energetike. Ti so v zadnjih letih ob vsaki omembi strateških partnerjev, o katerih je v povezavi s TEŠ 6 pred lansko odobritvijo državnih poroštev potihoma razmišljala vlada Janeza Janše, zagrozili s stavko.
Druga možnost je, da bi zunanji partner vnaprej po določeni ceni zakupil del električne energije, ki bi jo proizvajal blok 6. To bi holdingu olajšajo iskanje virov za pokritje »luknje« v TEŠ 6 in obenem povečalo manevrski prostor pri kombiniranju električne energije iz Šoštanja s cenejšo energijo iz hidroelektrarn. Za tovrstno partnerstvo se je že pred leti zanimal RWE, a mu na HSE niso bili naklonjeni. To so utemeljevali z razlago, da bi Nemci električno energijo proizvajali in prodajali le zase in za svoj račun.
V HSE, ki je lani na ravni skupine ustvaril 86 milijonov evrov dobička, sicer lahko 140 milijonov evrov še vedno najdejo tudi drugje, a vprašanje je, za kakšno ceno. Slabšanje bonitetne ocene Slovenije namreč posledično draži stroške zadolževanja holdinga pri komercialnih bankah. Tako gre pričakovati, da bodo pomembno breme pri sanaciji položaja TEŠ 6 spet nosile Dravske elektrarne. Tem je holding po tem, ko je začel črpati posojilo Evropske investicijske banke (EIB), pred meseci vrnil denar, ki ga je družba prek tako imenovanega »cash poola« skupine HSE posodila TEŠ. Po nekaterih informacijah imajo Dravske elektrarne, ki jih vodi Viljem Pozeb, lani pa so ob skoraj 77 milijonih evrov prihodkov ustvarile 7,3 milijona evrov dobička, kot daleč najbolj likviden del HSE trenutno na voljo za več deset milijonov evrov depozitov.