Okoliščine sumljive izvršbe, s katero je podjetju iz kroga nekdanjih vodilnih v aferi Orion z računa družbe Elektrooptika, ki je v večinski državni lasti, uspelo neopazno dvigniti milijon evrov, preiskuje tudi srbska policija.
Ta je pred dnevi opravila informativni pogovor z generalnim direktorjem družbe Zastava oružje Radetom Gromovićem. Njegov podpis se je namreč znašel na ključnem dokumentu, ki naj bi ga »orionovci« sodišču predložili kot pravno podlago za izvršbo. Gre za pogodbo o prodaji terjatve Zastava oružja do Elektrooptike, ki naj bi jo Gromović leta 2008 podpisal z novozelandsko družbo Global Investments Group (GIG). Ta je bila v lasti slovenskega poslovneža Antona Kuharja, ob njeni likvidaciji pa naj bi omenjena terjatev do Elektrooptike prešla v roke londonskega podjetja Atractor Project Management, ki ga lastniško obvladujeta nekdanja prokuristka Oriona Barbara Podlogar in nekoč drugoobtoženi v zadevi Aleš Alojzij Rus.
A Gromović je včeraj za Dnevnik zatrdil, da je pogodba med Zastava oružjem in GIG čisti ponaredek. »O takšni pogodbi sploh nikoli nismo niti odločali. S to družbo (GIG, op. p.) nismo imeli nobenih poslovnih odnosov. Prav tako do Elektrooptike nikoli nismo imeli terjatev, zatorej jih sploh nismo mogli prodajati,« je poudaril Gromović in dejal, da je na dokumentu, ki so mu ga pokazali kriminalisti, podpis, ki je drugačen od njegovega. »Očitno ga je nekdo podpisal v mojem imenu. Na tem papirju prav tako ni uradnega žiga Zastava oružja, ki je na vseh uradnih dokumentih naše družbe,« je dodal.
Gre za nov, za zdaj največji dokaz, da je bila Elektrooptika, ki jo je država leta 2007 oddelila od Fotone in nanjo prenesla zdaj že več deset milijonov evrov terjatev iz poslov v Siriji, očitno tarča zelo dobro organizirane kriminalne združbe. Ta je s pomočjo »orionovcev« na poti do milijona evrov prikrojila pravno podlago za izvršbo denarja z računa v začetku maja in obenem poskrbela za vlom v poštni nabiralnik na sedežu družbe. To je omogočilo pravočasno izginotje obvestila o izvršbi, za katero so v Elektrooptiki po trditvah nekdanjega direktorja Gregorja Jeze izvedeli šele čez enajst dni.
V nadaljevanju razkrivamo, kdo je srbski general, na katerega se je Jeza februarja letos, slabe tri mesece pred izvršbo, obrnil po pomoč pri sodnem postopku Elektrooptike v Srbiji.
Zdaj že nekdanji direktor Elektrooptike Gregor Jeza, ki je s predčasnim razdrtjem depozitov v lasti družbe in prenosom njenega denarja na transakcijski račun pri NKBM »orionovcem« (ne)hote olajšal sporno izvršbo, je le nekaj mesecev pred zasegom denarja v Beogradu opravil nenavadni sestanek.
Po naših informacijah se je namreč sestal z generalpodpolkovnikom Jovanom Čekovićem. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi ga zaprosil za pomoč v sodnem postopku, ki ga Elektrooptika vodi v Srbiji. Gre za tožbo, ki jo je družba pred leti zaradi neplačila terjatve iz poslov v Siriji vložila zoper nekdanjega jugoslovanskega izvoznika vojaške opreme, danes srbsko družbo Jugoimport SDPR. Njena uradna vrednost znaša 6,3 milijona evrov, a je danes zaradi obresti, ki so se nabrale v dobrih 25 letih, dejansko vredna nekajkrat več. Gre za edino večje premoženje v bilancah Elektrooptike.
»Miloševićev« trgovec z orožjem
A ovir na poti do skritega zaklada je več, največja je sodišče v Srbiji. Ključni argument Elektrooptike v postopku je, da so v Jugoimportu SDPR denar iz Sirije dobili že pred več leti, a tega slovenski družbi do zdaj očitno še ni uspelo dokazati. In tu je v igro vstopil Čeković. Jezi naj bi zagotovil, da lahko priskrbi dokumente o sirijskih poslih, ki bi lahko tehtnico v sodnem procesu nagnili na stran Elektrooptike. V zameno naj bi mu družba plačala določen odstotek od poplačane terjatve. V številkah: če bi Čekoviću pripadla desetina izterjanega zneska, bi lahko po oceni naših virov iztržil vsaj od dva do tri milijone evrov.
Če kdo, potem največ o terjatvah, ki so z razpadom Jugoslavije poniknile v pozabo, ve prav Čeković. Gre namreč za dolgoletnega visokega uslužbenca Jugoimporta SDPR. Že od leta 1983 je bil v direkciji SFRJ za trgovino z blagom za posebne namene, ki je trgovala z orožjem. Kasneje je bil direktor predstavništva v Kairu. Tam naj bi leta 1986 spoznal tudi Osamo bin Ladna, ki naj bi se mu pri iskanju orožja za afganistanske mudžahide predstavil kot agent ameriške tajne službe (Cia). Deset let pozneje, torej v času, ko je takrat še Zvezni republiki Jugoslaviji vladal Slobodan Milošević, je postal direktor Jugoimporta SDPR, ki naj bi v času sankcij prek Črne gore in (spet) Sirije prodajal orožje Iraku. Čeković naj bi posredoval tudi pri odhodu manjše skupine srbskih plačancev v takratni Zaire (današnji DR Kongo) in poslovno sodeloval z Rusi. Leta 2001 ga je upokojil takratni predsednik Vojislav Koštunica. Kasneje se je ukvarjal z gradbenimi posli, a očitno ohranil dobre zveze v srbskem vojaškem »podzemlju«.
Kaj se je dogovoril Jeza?
Dejstvo, da se je Jeza v Srbiji sestal z Jovanom Čekovićem, bi lahko zanimalo tudi preiskovalce, ki iščejo sledi za dejanskimi prejemniki denarja, zaseženega z računa Elektrooptike. Ključno vprašanje je, ali se je Jeza s Čekovićem morda vendarle dogovoril o pomoči v sodnem postopku. Ne gre namreč pozabiti, da ima Elektrooptika blokiran račun pri NKBM, kar posledično pomeni, da bi jo lahko kdo od upnikov spravil tudi v stečaj. V tem primeru bi milijonska terjatev iz poslov v Siriji ostala v stečajni masi, njeno dejansko vrednost pa bodo poznale le osebe z »notranjimi« informacijami o postopku v Srbiji, ki bi jo lahko pred tem odkupile po likvidacijski vrednosti, torej ceneje od nominalne vrednosti.
Jeza o sestanku s Čekovićem pojasnil ni želel dajati. »Na to vprašanje zaradi osebne varnosti ne bom odgovarjal,« nam je dejal, ko nas je zanimalo, ali drži, da se je sestal s Čekovićem, in ali mu je ponudil pomoč pri iskanju dokazov v sodnem postopku zoper Jugoimport SDPR.
