Dogovarjanje med upravo Mercatorja in bankami upnicami o dolgoročnem reprogramiranju okoli milijarde evrov posojil ter odobritvi dodatnih 100 milijonov evrov likvidnostnih posojil je v zadnjih dneh dobilo pospešek.
Po neuradnih informacijah naj bi se namreč v Mercatorju o reprogramiranju posojil – ob pogoju, da bo slovenski trgovec ostal samostojna družba – zdaj dogovorili tudi s Factor banko in Probanko, ki sta od septembra lani v postopku nadzorovane likvidacije. Podobno kot preostale Mercatorjeve banke upnice naj bi tudi Factor banka in Probanka obrestno mero znižali na okoli 2,5 odstotka, vendar pa bosta posojila podaljšali za le tri leta, namesto prvotno predvidenih sedem. Podoben dogovor naj bi v Mercatorju sklenili tudi z avstrijsko bančno skupino Hypo, ki je prav tako v postopku likvidacije.
Kot smo že poročali, sta bili Factor banka in Probanka edini domači banki, ki nista želeli pristati na pogoje reprogramiranja posojil, saj mora biti njuna likvidacija do konca leta 2016 končana, celotno premoženje pa unovčeno. Prav zaradi teh omejitev naj bi si v Banki Slovenije prizadevali, da bi terjatve Factor banke in Probanke do Mercatorja odkupila NLB, vendar uprava največje domače banke pod vodstvom Janka Medje na to ni želela pristati. Factor banka in Probanka sta od srede lanskega decembra sicer v 100-odstotni lasti države, ki je za njuno sanacijo namenila kar 445 milijonov evrov. Toda vlogo skupščine in nadzornega sveta v obeh bankah ima Banka Slovenije.
Uprava Mercatorja pod vodstvom Tonija Balažiča se mora z bankami o dolgoročnem reprogramiranju posojil dogovoriti najpozneje do konca tega meseca, ko se izteče tudi moratorij za odplačilo glavnice posojil. S pogoji dolgoročnega reprogramiranja posojil naj bi se doslej strinjalo že okoli 90 odstotkov vseh bank upnic. Med redkimi bankami, ki na pogoje (še) niso pristale, naj bi bila Privredna banka Zagreb (PBZ), ki tako kot Banka Koper sodi v italijansko bančno skupino Intesa Sanpaolo. Italijanska bančna skupina je sicer že vrsto let ena izmed ključnih upnic Agrokorja, na drugi strani pa je za okoli 54 milijonov evrov posojil odobrila tudi Mercatorju. Dogovor med upravo Mercatorja in bankami bi sicer še najmanj koristil prav Agrokorju Ivice Todorića, saj vsebuje tudi klavzulo, ki bankam omogoča takojšen odpoklic posojil v primeru spremembe lastništva.
Bistveno počasneje pa potekajo dogovori med bankami in Agrokorjem o financiranju združene družbe. Načelni dogovor s ključnimi bankami je Agrokor sicer že sklenil, vendar pa naj bi bil ta slabši od tistega, za katerega se je dogovorila uprava Mercatorja. Bankirji naj bi namreč zahtevali med 0,5 in 1 odstotno točko višjo obrestno mero, kar bi Mercator na letni ravni stalo med 7 in 12 milijoni evrov dodatnih stroškov za plačilo obresti. Čeprav je konzorcij največjih Mercatorjevih delničarjev na čelu z NLB in Skupino Pivovarna Laško podaljšal veljavnost prodajnega sporazuma do konca junija, se mora Todorić z bankami dogovoriti najpozneje do konca maja. A kljub temu se jim v hrvaški skupini očitno ne mudi pretirano. Kot smo poročali, so bankirji od Agrokorja zahtevali, naj jim naposled razkrije svoje financerje in kako natančno namerava financirati prevzem slovenskega trgovca. Dokler Todorić tega ne bo storil, se bančniki z njim ne nameravajo pogajati o pogojih financiranja združene družbe. Skrajni rok, do katerega mora Todorić bankam dostaviti jasne in nedvoumne zaveze svojih financerjev, naj bi se iztekel sredi aprila.
