Banke v večinski tuji lasti so lani očitno dodobra izkoristile težave obeh največjih državnih bank in preostalih bank v večinski domači lasti, ki so se morale bolj kot s poslovanjem ukvarjati z iskanjem dodatnega kapitala.
Kapitalsko podhranjenost bank v večinski domači lasti in neaktivnost države, ki po obrokih izvaja dokapitalizacije NLB in Nove KBM, so banke v večinski tuji lasti izkoristile zlasti za povečanje obsega depozitov in posojil. Banke v večinski domači lasti so namreč samo v minulem letu ostale brez kar 1,5 milijarde evrov depozitov nebančnih strank, medtem ko so jih njihove tuje konkurentke pridobile za kar okoli 670 milijonov evrov, je razvidno iz dokumentov Banke Slovenije, ki smo jih pridobili na Dnevniku. Še bolj zgovoren je podatek, da je lani prav vsem bankam v večinski tuji lasti uspelo povečati obseg depozitov.
Najvišjo rast obsega vlog je lani dosegla Sberbank, ki ji je uspelo povečati bazo depozitov kar za 45,6 odstotka. Naslednja v vrsti je bila s še vedno visoko, kar 28,3-odstotno rastjo Unicredit banka Slovenije, ki je do konca lanskega leta zbrala že 1,23 milijarde evrov depozitov. Z dvomestnimi stopnjami rasti so se lani zvišali tudi depoziti nebančnih strank v Banki Koper in celo Raiffeisen banki, kjer so lani že začeli ukinjati poslovanje s slovenskimi gospodinjstvi.
Verjetno ni treba poudarjati, da se z dosežki omenjene četverice ne more primerjati nobena od domačih bank, med katerimi sta na letni ravni več depozitov zbrali le Factor banka in Poštna banka Slovenije (PBS). Največjim trem domačim bankam, NLB, Novi KBM in Abanki Vipi, od katerih je v veliki meri odvisno tudi slovensko gospodarstvo, pa je lani spolzelo skozi prste za več kot 1,2 milijarde evrov prihrankov podjetij, gospodinjstev in države. Zato ne čudi dejstvo, da je presahnila tudi njihova moč in volja za posojanje denarja. Največje tri slovenske banke so lani tako zmanjšale obseg posojil nebančnemu sektorju za vrtoglavih 1,63 milijarde evrov, od česar je okoli milijardo evrov treba sicer pripisati slabitvam slabih posojil.
Ravno nepripravljenost največjih slovenskih bank, da bi posojale denar, je bila verjetno eden od razlogov za pretok depozitov v banke s tujimi lastniki. Obrestne mere za najem posojila so namreč običajno precej nižje, ko je posojilojemalec pripravljen postati komitent banke, s katero sklepa posel. Pogosto lahko ob tem izposluje še bolj ugodno obrestno mero, če na banko svoje prihranke in tekoče račune prenesejo tudi njegovi ožji družinski člani. »V interesu vsake banke je povečanje števila strank, poslovno razmerje pa v določenih primerih vpliva na morebitne individualne dogovore o obrestnih merah,« so pojasnili v Sberbank in nakazali, da služi posojilna dejavnost tudi širitvi baze strank. Pri tem velja omeniti, da je v kriznih časih pomemben tudi lastnik, kar govori v prid rastočemu zaupanju v banke v večinski tuji lasti. »Samo v zadnjih tednih smo zaradi splošne negotovosti na trgu zabeležili rekordno število novih komitentov,« so pojasnili v Unicredit banki Slovenija, kjer vidijo razlog za prihod novih strank tudi v njihovi močni lastnici, italijanski bančni skupini Unicredit. Ob podpori Intese Sanpaolo pa uživa po besedah Igorja Radoviča, vodje marketinga in korporativnega komuniciranja, Banka Koper večje zaupanje strank tudi zaradi najvišje bonitetne ocene med slovenskimi bankami. V primorski banki pričakujejo tako tudi letos nadaljevanje pozitivnega trenda rasti depozitov in kreditov, podobne načrte pa imajo tudi v številnih drugih bankah v večinski tuji lasti, česar za domače banke ne bi mogli trditi.
Oslabitve v bankah v večinski domači lasti so namreč lani dosegle 1,45 milijarde evrov, medtem ko so banke v tuji lasti oblikovale za manj kot 170 milijonov evrov oslabitev. Zato ne preseneča, da so banke v večinski tuji lasti lani ustvarile manj kot 20 milijonov evrov čiste izgube, medtem ko je ta v domačih bankah dosegla 739 milijonov evrov. Največ zaslug za to gre tudi tokrat trojki NLB (305 milijonov evrov izgube), NKBM (203 milijone evrov izgube) in Abanka Vipa (76 milijonov evrov izgube), nezanemarljiva pa ni bila niti lanskoletna več kot 60-milijonska izguba Gorenjske banke. Med bankami v večinski tuji lasti sta se lani najslabše izkazali Hypo banka in Raiffeisen, ki sta ustvarili 11 oziroma 9 milijonov evrov čiste izgube, razkrivajo naši dokumenti. Najvišji čisti dobiček, in sicer 7,2 milijona evrov, je sočasno ustvarila Banka Koper, ki pa bo praktično celotni dobiček namenila za izplačilo dividend. Na drugo mesto se je s šestimi milijoni evrov čistega dobička uvrstila SID banka, ki ji z dvema milijonoma nižjim zneskom sledi SKB. Koliko slabih posojil in nasedlih naložb so banke v večinski tuji lasti lani prenesle na svoje matične banke in si s tem pomagale popraviti rezultat, za zdaj še ni znano, saj nekatere še vedno niso objavile svojih letnih poročil. Kot smo razkrili v Dnevniku, sta samo Hypo banka in Hypo Leasing v letu 2011 na tak način iz svojih bilanc umaknila kar za okoli pol milijarde evrov slabih posojil. Tudi Unicredit banka je v preteklosti uporabila podoben manever, saj je na družbo Uctam prenesla za več kot 20 milijonov evrov delnic NLB, ki jih je pred tem zasegla propadli Potezi Naložbam.
Kljub primerljivo uspešnem lanskem poslovnem letu so banke v večinski tuji lasti še vedno stroškovno manj učinkovite od velikih domačih bank, saj s čistimi obrestmi pokrijejo opazneje nižji delež operativnih stroškov. Prav tako je pri njih nadpovprečen delež operativnih stroškov v bilančni vsoti. Med stroškovno bolj učinkovite banke se na tem področju uvrščajo poleg SID banke in Factor banke še Sberbank, Probanka, Unicredit, Abanka Vipa, Gorenjska banka in Banka Celje. SID banka in Factor banka sta že zaradi narave svojega poslovanja glede na pokritost operativnih stroškov s čistimi obrestmi stroškovno najbolj učinkoviti, nad povprečjem pa sta tudi Gorenjska banka in Unicredit banka.
