Eden od ključnih razlogov, zakaj si lastnik Agrokorja Ivica Todorić na vse načine prizadeva za prevzem Mercatorja, je brez dvoma zelo slab finančni položaj Agrokorja, ki se na trgovskem delu sooča z vedno močnejšo konkurenco, na proizvodnem delu pa s premalo izkoriščenimi proizvodnimi kapacitetami.
Revidirano letno poročilo Skupine Agrokor, ki nam ga je uspeli pridobiti, razkriva, da se je čisti dobiček hrvaške skupine lani znižal za kar trikrat, na slabih devet milijonov evrov. Toda pretežni del tega dobička odpade na družbe, kjer je Agrokor le eden od lastnikov in tako ne more prosto razpolagati s celotnim ustvarjenim dobičkom teh družb. Na to nakazuje tudi podatek, da je lanskoletna izguba večinskega lastnika znašala skoraj šest milijonov evrov. Pred še bistveno večjo izgubo so Skupino Agrokor, ki jo tvori več kot 50 podjetij, lani rešile zlasti visoke državne subvencije v višini skoraj 20 milijonov evrov in enkratni dobički pri prodaji finančnih naložb ter hčerinske družbe Unex MPG. Brez upoštevanja teh dejavnikov bi Skupina Agrokor že lani ustvarila več kot 20 milijonov evrov čiste izgube, skoraj 40 milijonov evrov pa bi znašala izguba Skupine Agrokor, če bi v družbi slabitve nepremičnim in finančnih naložb prikazali prek dobička in ne prek kapitala.
Todorića reševali pokojninski skladi
Velike težave je imela Skupina Agrokor lani tudi z izpolnjevanjem zavez do finančnih upnikov. Neto dolg Skupine Agrokor je namreč lani za kar 3,98-krat presegal dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA), medtem ko Agrokorjevi upniki najvišjo dopustno mero zadolženosti postavljajo pri 4-kratniku EBITDA. Pred kršitvijo te zavezo so Todorića lani rešili tudi hrvaški pokojninski skladi, ki že več kot leto dni intenzivno kupujejo tudi Mercatorjeve delnice. Slednji so namreč tik pred iztekom lanskega leta s stotimi milijoni evrov dokapitalizirali Ledo, ki je nato celotna sredstva iz dokapitalizacije uporabil za nakup Agrokorjevega deleža v beograjskem proizvajalcu zamrznjene hrane Frikom. Po dostopnih podatkih je Agrokor okoli polovico kupnine za Frikom uporabil za prevzem družb Roto Dinamic in Roto Ulaganja, preostanek pa za znižanje neto finančnega dolga.
Ker je Agrokor dosegel maksimalno dopustno mejo zadolžitve, banke pa so mu pripravljene posojati po le okoli 10-odstotni obrestni meri, hrvaška skupina vedno večji del svojega finančnega dolga prenaša na svoje dobavitelje. Samo lani je Skupina Agrokor na svoje poslovne partnerje prenesla za še dodatnih 270 milijonov evrov obveznosti. Konec lanskega leta so tako kratkoročne poslovne obveznosti Skupine Agrokor znašale že skoraj 1,6 milijarde evrov, povprečni plačilni rok pa se je povzpel na rekordnih 197 dni. Kljub prenosu dolga na dobavitelje so se lani finančne obveznosti Skupine Agrokor zvišale za še dodatnih 70 milijonov evrov, na 1,57 milijarde evrov. Skupno je torej Skupina Agrokor svojim upnikom konec lanskega decembra dolgovala že blizu 3,2 milijarde evrov, medtem ko je kapital večinskega lastnika znašal le še okoli 260 milijonov evrov. Lanskoletna rast finančnih obveznosti Skupine Agrokor je bila v veliki meri povezana z visoko obrestno mero, ki jo plačuje hrvaška skupina. Samo v minulem letu je namreč Skupina Agrokor plačala za kar 160 milijonov evrov obresti, kar predstavlja že več kot 40 odstotkov njenega EBITDA.
Dolgovi skriti zunaj bilanc
Dejanski finančni dolg Skupine Agrokor utegne biti sicer še bistveno višji, kot je prikazan v uradnih bilancah. Agrokor namreč za skoraj 400 milijonov evrov obveznosti za najem trgovskih centrov obravnava kot operativni lizing in jih prikazuje zunajbilančno, medtem ko bi jih moral po ocenah poznavalcev pripoznati kot finančni lizing in jih zaradi tega tudi upoštevati pri finančnem dolgu.
Vedno več težav pa ima Skupina Agrokor tudi pri prodaji. Lani jim je prihodke sicer uspelo povečati za 2,4 odstotka, pri čemer pa so se v Konzumu v zadnjem lanskem četrtletju že soočali s padcem tržnih deležev. Samo v zadnjem lanskem četrtletju naj bi se tržni delež Konzuma na Hrvaškem znižal za 2,1 odstotne točke, v Srbiji in Bosni in Hercegovini pa za 0,1 oziroma 0,2 odstotka. Tako ne preseneča, da so v Skupini Agrokor že začeli odpuščati, število zaposlenih pa so zgolj v minulem letu znižali za več kot 900, na 34.700. Še bistveno več težav pa je pričakovati v prihodnjih mesecih, ko bo Hrvaška vstopila v EU, saj bosta tako proizvodni kot trgovski del Skupine Agrokor dobila močno konkurenco iz tujine, ki so jo doslej omejevale različne uvozne dajatve in omejitve. Prav zaradi tega Todorić tudi nujno potrebuje nove prodajne police, saj mu v nasprotnem primeru grozi, da se bo proizvodni del njegovega imperija praktično čez noč znašel s prevelikimi in neizkoriščenimi proizvodnimi kapacitetami. Hrvaški trg je za Agrokor ključnega pomena, saj predstavlja kar okoli 71 odstotkov celotne prodaje, medtem ko denimo pri Mercatorju prihodki v Sloveniji predstavljajo manj kot 50 odstotkov.
