Medtem ko Mercatorjeve banke upnice še vedno čakajo na Agrokorjeve izračune sinergij med Konzumom in Mercatorjem, se lastniku hrvaške skupine Ivici Todoriću očitno vedno bolj zapleta pri iskanju dodatnega kapitala, s katerim bi financiral 450-milijonski prevzem slovenskega trgovca.
Potem ko tudi večmesečna pogajanja s skladoma tveganega kapitala One Equity Partners in Blackstone ter EBRD še vedno niso obrodila sadov, naj bi se namreč Todorić o vstopu v lastništvo Agrokorja sedaj dogovarjal tudi z ameriško investicijsko banko Goldman Sachs in mednarodno finančno korporacijo IFC. Prihod novih potencialnih financerjev tako še dodatno potrjuje, da so razhajanja med Todorićevimi željami in pričakovanji dokapitalizatorjev Agrokorja še zelo velika. Kot je znano, si Todorić prizadeva, da bi v družbi, na katero bi oddelil trgovski del svojega imperija, obdržal najmanj 51-odstotni delež. Toda finančne stiske Skupine Agrokor se brez dvoma zavedajo tudi potencialni vlagatelji, ki to izkoriščajo v svoj prid.
Da je konzorcij največjih Mercatorjevih lastnikov, ki ga neformalno vodi predsednik uprave NLB Janko Medja, z Agrokorjem podpisal prodajni sporazum, še preden bi Todoriću sploh uspelo zagotoviti vire financiranja, je razvidno tudi iz samega prodajnega sporazuma, ki ga je predsednik uprave Skupine Laško Dušan Zorko na presenečenje mnogih priložil kar zapisniku zadnje skupščine Pivovarne Union. Iz njega namreč izhaja, da so One Equity Partners, Blackstone in EBRD doslej izrazili zgolj interes za sodelovanje pri prevzemu Mercatorja, od katerega pa lahko kadar koli tudi odstopijo.
Vzporedno s postopki prodaje največje slovenske trgovske družbe pa trenutno potekajo tudi dogovori o dolgoročnem reprogramu posojil Mercatorju, ki mu letos zapade za 500 milijonov evrov kratkoročnih posojil. Za svojega svetovalca, ki bo z Mercatorjem sodeloval pri dogovarjanjih z bankami, naj bi Agrokor sicer že izbral investicijsko banko Rotschild, ki je pred leti svetovala tudi propadlima cerkvenima holdingoma Zvon Ena in Zvon Dva. Po napovedih naših virov naj bi se intenzivna pogajanja začela že v prihodnjih dneh, do konca avgusta pa bi morala uprava Mercatorja z bankami že uskladiti okvirne pogoje reprograma. Pogajanja o reprogramu posojil poleg postopkov za prodajo večinskega deleža Mercatorja dodatno otežuje tudi veliko število bank upnic. Mercator ima namreč kar 73 posojilodajalcev, čeprav dejansko od skupno 1,1 milijarde evrov posojil samo na največjih deset bančnih skupin odpade za skoraj 800 milijonov evrov posojil. Prav zaradi tega bodo v neposrednih pogajanjih sprva sodelovale le ključne banke, to so Erste Group, Unicredit, NLB, Raiffeisen, SKB in VTB Bank, ki so Mercatorju odobrile vsaka po okoli sto milijonov evrov posojil.
Končni osnutek dogovora o dolgoročnem reprogramu posojil naj bi bil z bankami predvidoma usklajen do konca oktobra, do konca leta pa bi ga morala banke v skladu z dogovorom podpisati. Do sklenitve končnega dogovora pa bo pri svojem poslovanju nekoliko omejen tudi Mercator, ki v tem času ne bo smel najeti dodatnih posojil ali prodati nepremičnin, ki bi presegale 20 milijonov evrov. V dogovoru s ključnimi šestimi bankami upnicami bi Mercator sicer lahko najel do največ 40 milijonov evrov tako imenovanega kratkoročnega premostitvenga posojila, namenjenega financiranju obratnega kapitala. Dodatno pa si Mercator lahko zagotavlja likvidnost tudi prek svoje Pika kartice. Za zagotavljanje tekoče likvidnosti in financiranje obratnega kapitala bi namreč Mercator še pred končnim dogovorom o dolgoročnem reprogramu posojil lahko prodal do 60 milijonov evrov terjatev iz naslova Pika kartice, trdijo viri blizu bankam.
V kratkem naj bi se končala tudi prodaja Mercatorja Embe, vrednost katere se ocenjuje na okoli 15 milijonov evrov oziroma od pet do osem milijonov evrov brez upoštevanja finančnega dolga. Kupnino iz prodaje svoje hčerinske družbe, ki se ukvarja s predelavo kave in proizvodnjo kakavovih instantnih napitkov, bi Mercator namenil za financiranje obratnih sredstev. Dodatno bi se zaradi izključitve Embe iz konsolidacije finančni dolg Skupine Mercator znižal za okoli deset milijonov, število zaposlenih pa za nekaj več kot sto.