Četudi sta dve večji bančni upnici Mercatorja (Erste bank in Raiffeisen) po večmesečnem nasprotovanju v petek privolili v osnutek dogovora o ključnih elementih reprograma posojil Mercatorju po tem, ko bi ga prevzel Agrokor, je pot do zaključka posla še dolga. Zavlekla naj bi se vse do poletnih mesecev. Žogica pri prodaji največjega domačega trgovca Agrokorju pa se spet seli k Pivovarni Laško.
Cena, ki jo za delnico Mercatorja ponuja družba Ivice Todorića, namreč zdaj tudi uradno ni več 120, ampak za okrog tretjino nižja, torej okoli 85 evrov. Kot smo že poročali, bo Agrokor po novem dogovoru del prvotno predvidene kupnine vložil v dokapitalizacijo Mercatorja, s čimer bi poplačal del obveznosti do bank upnic in dobaviteljev. Tako bodo najkrajšo potegnili v Laškem, največjem lastniku Mercatorja. Ne le da z nižjo kupnino (namesto 105 bi prejeli slabih 75 milijonov evrov) ne bodo občutneje znižali svoje 365-milijonske zadolženosti. Skupina Laško z izkupičkom od prodaje ne bo zmogla poplačati niti bank upnic, pri katerih so zastavljene njene delnice Mercatorja.
Nova vprašanja za Dušana Zorka
Zato bo moral generalni direktor pivovarne Dušan Zorko nadzornemu svetu, ki naj bi se sestal v začetku marca, odgovoriti na več vprašanj. Najprej, ali in kako se bo kljub nižji ceni z bankami dogovoril o izbrisu zaznamb z zastavljenih delnic. Prav tako, ali se Laškemu v tem trenutku sploh še izplača prodati daleč največjo naložbo za izkupiček (slabih 75 milijonov evrov), s katerim ne bo občutneje znižala skupne zadolženosti. Ta je še vedno tik pod 400 milijoni evrov. Spomnimo, v Laškem so več let prodajo Mercatorja utemeljevali kot ključni korak pri razdolževanju, ki naj bi odpravil vse težave pivovarske skupine. In še: zakaj v Laškem prav zaradi tega zelene luči za prodajo Mercatorja ne pogojujejo s soglasjem bank upnic pivovarne za reprogram posojil, ki bi pivovarni na dolgi rok omogočal prestrukturiranje?
Prej ali slej se bodo namreč v Laškem, ki se mu konec aprila izteče dogovor o moratoriju za odplačevanje posojil, z bankami začeti pogovarjati o dolgoročni sanaciji skupine. Za zdaj se namreč pogovarja le o reprogramu do konca leta 2016. Dokončno je tudi jasno, da je Zorko z lansko privolitvijo v prodajni sporazum storil veliko taktično napako. Agrokor, ki ga omenjeni sporazum zavezuje k plačilu fiksne cene za Mercator, lahko to očitno brez sankcij znižuje. Hrvaški prehrambno-trgovski velikan pa lahko po svoji volji presoja tudi o (ne)ustreznosti pogojev iz reprograma posojil Mercatorja, za katerega se je več mesecev brez Agrokorja dogovarjala uprava največjega trgovca, ki jo vodi Toni Balažič.
Agrokorjev »načrt B«: koalicija dobaviteljev
Tudi po načelnem soglasju obeh avstrijskih bank, ki naj bi ga izpogajal član uprave NLB Archibald Kremser, je pot do dokončnega dogovora o prodaji Mercatorja še dolga. Že zdaj je jasno, da bo Agrokor zamudil rok (31. marec), do katerega se je obvezal posel zaključiti v prvotnem prodajnem sporazumu. Tega bo torej treba najprej podaljšati. Tudi nov sporazum o reprogramu Mercatorja pod bodočim okriljem Agrokorja bo moralo tako kot tistega, za katerega se zdaj pogaja Balažič, še enkrat potrditi več kot petdeset bank upnic. Banke so do zdaj uskladile le osnovne parametre sporazuma. Pri tem je nenavadno, da dogovor po naših informacijah predvideva celo višjo obrestno mero od tiste, ki jo je konec lanskega leta v dogovoru z bankami uspela doseči uprava Mercatorja. Slišati je tudi napovedi, da bodo nekatere banke upnice Mercatorja v primeru, če Agrokor prevzame večinski delež v Mercatorju, zahtevale takojšnje poplačilo svojih posojil. Iz tega je mogoče sklepati, da večina bank v Agrokorjevem prevzemu vidi celo večje tveganje za Mercator, kot če bi slovenski trgovec ohranil samostojnost in šel v postopek sanacije.
Sklenitev dogovora z bankami upnicami, ki ga usklajuje Agrokor, bi se lahko še dodatno zavlekla zaradi pogoja, ki so ga te po naših podatkih vnesle v pogajanjih. Od Todorića namreč ob začetku priprave pogodbe o reprogramu, torej še pred prevzemom, zahtevajo razkritje finančne konstrukcije. Po neuradnih informacijah naj bi imel Agrokor v igri več scenarijev. Poleg ruskih bank se v ozadju dogovarja tudi o »načrtu B«: da bi pomembno breme nakupa Mercatorja prenesel na hrvaške dobavitelje in poslovne partnerje. Med njimi naj bi bili Adris Grupa, s katero je Agrokor lani kupil hrvaško založniško podjetje Tisak, in distribucijska mreža AWT. Poudarimo še, da je Todorić že konec leta Stanić Grupi prodal linijo sadnih sokov Juicy, polnilnico sokov v Jastrebarskem in družbo Sarajevski kiseljak. Za vse skupaj je iztržil 45 milijonov evrov. Todorić se je oktobra 2013 o poslovnem sodelovanju dogovarjal tudi s predsednikom uprave Podravke Zvonimirjem Mršićem.