Poslovni imperij naftnega trgovca Joza Kalema, dolgoletnega Petrolovega partnerja na Hrvaškem, majejo nasedle naložbe in finančne težave. Te mu z nekaterimi posli posredno očitno pomaga reševati tudi Petrol. Morda tudi zato, ker Kalemov vpliv sega v vrh hrvaške vlade. Eden pomembnejših hrvaških trgovcev z naftnimi derivati je namreč dober prijatelj finančnega ministra Slavka Linića.
Petrol in Kalem imata na Hrvaškem bogato skupno zgodovino. Njune poti so se nazadnje prepletle leta 2008. Takrat je uprava Petrola, ki jo je vodil Marko Kryžanowski, od Kalema odkupila 51-odstotni delež v njegovem podjetju Euro-Petrol. Leta 2012 je slovenski naftni trgovec – že pod vodstvom Tomaža Berločnika – odkupil še preostalih 49 odstotkov podjetja, ga preimenoval v Petrol in mu pripojil še dotedanjo odvisno družbo iz Zagreba. Za delež se je Petrol obvezal plačati 37,5 milijona evrov. S tem je pretrgal vse lastniške povezave s Jozom Kalemom. Kljub temu je ta ostal v tesnih poslovnih stikih s Petrolom. V hrvaškem podjetju, ki je leta 2012 ob 343 milijonih evrov prihodkov ustvarilo slabih 200.000 evrov izgube (njegov nadzorni svet vodi član uprave slovenskega Petrola za finance Janez Živko), je tako Kalem še vedno član uprave. Po naših podatkih je zadolžen za iskanje potencialnih novih lokacij za bencinske servise, odkupe zemljišč in pripravo dokumentacije za gradnjo.
Petrolovi servisi talci Kalemovih težav?
Toda Kalem pri tem nastopa v dvojni vlogi. Omenjene storitve namreč za hrvaški Petrol izvaja prek svojega podjetja RI-Petrol. Slednje je tako še vedno lastnik treh bencinskih servisov, za katere mu hrvaški Petrol plačuje najemnino. Gre za model, ki je tudi s pomočjo Kalumovih zvez in poznavanja terena hrvaškemu Petrolu v zadnjih letih omogočil hitro širitev na trgu na zaželenih lokacijah. A v njem se za Petrol skriva tudi morebitna past. Kalem je namreč na zemljišča, ki jih je odkupil za servise, v zadnjem času začel vpisovati hipoteke za lastna posojila. Po zatrjevanju naših hrvaških virov je ključna težava, da višina teh hipotek presega vrednost gradnje posameznih servisov. To posledično pomeni, da hrvaški Petrol s plačevanjem najemnine svojemu članu uprave dejansko pomaga vračati posojila, ki jih je ta najel za druge namene. Pred časom je tako Petrol od Kalema odkupil servis v Vinkovcih, na katerem je bilo hipoteka v višini 2,5 milijona evrov.
Enega od teh servisov ima Petrol v Kaštel-Novem pri Splitu. Zgrajen je na zemljišču, na katerega je Kalemov RI-Petrol vpisal hipoteko za posojilo v višini dva milijonov evrov. Po naših podatkih je Kalem z bencinskim servisom zavaroval devet milijonov evrov vredno posojilo, ki ga je leta 2012 najel pri Zagrebački banki. Če torej Kalem posojila ne bo mogel več odplačevati, bi lahko banka v skrajnem primeru zasegla Petrolov bencinski servis.
Te možnosti še zdaleč ne gre izključiti. Poslovanje RI-Petrola se je namreč že leta 2012 drastično poslabšalo. Če je imelo Kalemovo podjetje še v letu 2011 8,5 milijona evrov prihodkov, so ti leto pozneje znašali le še dobrih pet milijonov evrov. Hkrati je RI-Petrol močno zadolžen. Ob dobrem milijonu evrov kapitala je imel na zadnji dan leta več kot 26 milijonov evrov kratko- in dolgoročnih obveznosti do bank. Veliko težav naj bi mu povzročali tudi dolgovi do podizvajalcev, ki so mu pomagali pri urejanju dokumentacije za zemljišča.
Kalem dopustuje z Linićem in povečuje zadolženost
RI-Petrolu posli s hrvaškim Petrolom prinašajo več kot stabilen denarni tok. Poleg predujmov za opravljena dela mu je hrvaški Petrol odobril tudi posojilo v višini devet milijonov evrov, ki ga je Kalem postopno odplačal. Odgovor na vprašanje, zakaj se je RI-Petrol kljub temu, da mu je šel hrvaški Petrol večkrat na roko, znašel v težavah, je enostaven. Kalem je namreč z denarjem podjetja financiral druge naložbe in projekte. RI-Petrol je tako skoraj 17 milijonov evrov posodil Kalemovemu naftno-gradbenemu podjetju RI-Most, ki v letu 2011 (takrat je objavilo zadnje bilance) ni ustvarilo prihodkov, imelo pa je za 2,5 milijona evrov negativnega kapitala. Še sredi lanskega leta je bil RI-Most tudi na seznamu hrvaških davčnih dolžnikov, s katerega je skoraj hkrati, ko so tamkajšnji mediji objavili fotografije Kalemovega dopustovanja z Linićem, čez noč izginilo. Državi je dolgovalo več kot milijon evrov. Še 4,5 milijona evrov je RI-Petrol skupaj posodil Kalemovima podjetjema Rudar, ki ima v lasti kamnolom, in družbi Ligneus, ki je pred časom najela premoženje propadlega lesnopredelovalnega obrata. Njegov lastnik je bil nekdanji hrvaški obrambni minister Pavao Miljavac.
Ključni financer RI-Petrola je poleg bank kar sam Jozo Kalem. Podjetje mu je namreč zadnji dan leta 2012 dolgovalo že 14 milijonov evrov. Iz bilanc ni mogoče ugotoviti, kako bo Kalemu ob visokih dolgovih RI-Petrola do bank sploh uspelo izterjati posojilo. Kalemovo »preživetje« je tako bržčas odvisno od kupnine, ki jo bo od Petrola v obrokih prejemal za delež v hrvaškem Petrolu. »Podrobnosti odkupa deleža ne moremo komentirati, ker je pogodba še vedno v izvrševanju,« so pojasnili v Petrolu. Poudarili so tudi, da hrvaški Petrol, ki lastniško ali drugače obvladuje 99 bencinskih servisov, Kalemovim podjetjem ni izdajal jamstev za poravnavo obveznosti. Prav tako, da »ne poznajo razmerij gospoda Kalema do podizvajalcev«.
