Pet let po tistem, ko sta Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) in francoski Alstom podpisala pogodbo o dobavi tehnološke opreme za blok 6, je 1,45 milijarde evrov vreden projekt postal ena od tem, ki bi lahko v prihodnjih mesecih zaznamovala odnose med Slovenijo in Francijo.
V kabinetu predsednice vlade so nam tako potrdili, da je Alenka Bratušek na julijskem srečanju s francoskim predsednikom Françoisom Hollandom govorila tudi o projektu TEŠ 6. »Predsednica vlade je sogovornika na kratko opozorila na problematiko Alstomovih finančnih zahtev,« so pojasnili v kabinetu. Katere konkretne zahteve so zmotile Bratuškovo, niso razkrili. Po naših informacijah pa naj bi se njeno opozorilo nanašalo na nekatere pribitke, ki si jih je Alstom leta 2008 izboril ob podpisu osnovne pogodbe in poznejših aneksih. Predvsem stroške, domnevno nastale zaradi zamude del, in obračunavanje plačil pri montaži, ki gre močno na roke francoski korporaciji.
Kako bo vlada »mehčala« Alstom?
Projekt gradnje novega bloka termoelektrarne je tako dokončno dobil tudi zunanjepolitično razsežnost. Res je, da sta o TEŠ 6 marca 2011 na srečanju v Parizu na kratko govorila tudi tedanji premier Borut Pahor in nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy. »Francija si želi, da bi se projekt v Šoštanju nadaljeval,« se je glasilo uradno sporočilo. A v nasprotju s Pahorjem je dobri dve leti pozneje, julija letos v Ljubljani, to temo načela Bratuškova. Kot smo namreč izvedeli, projekta TEŠ 6 ni bilo na prvotnem dnevnem redu pogovorov. V kabinetu so nam sicer pojasnili, da konkretnih sklepov ali dogovorov glede TEŠ 6 na srečanju ni bilo. Prav tako še ni jasno, ali in na kakšen način bo skušala vlada prek diplomatskih kanalov »omehčati« Alstom, ki drži v rokah ključe do končne cene TEŠ 6.
Razlogov za premik TEŠ 6 v diplomatske odnose med Slovenijo in Francijo je več, eden ključnih je spremenjen politični kontekst- Pahor je tako leta 2011 vodil stranko (SD), ki še danes goreče zagovarja projekt. Obenem je nekdanji premier tudi s TEŠ 6, za katerim leta 2011 še ni stala država s poroštvi, skušal dati težo tedaj še nastajajočemu strateškemu – ne zgolj gospodarskemu – partnerstvu s Francijo. Ta si je takrat veliko obetala tudi od gradnje drugega bloka krške nuklearke, ki je danes bolj ali manj na hladnem.
HSE do zdaj brez pomoči vlade, za Alstom lobiral veleposlanik
Bratuškova je pred meseci podedovala projekt, ki se je v tem času podražil za 250 milijonov evrov – z 1,2 na 1,45 milijarde evrov. Zaradi spremenjenih razmer na trgu električne energije in nejasnosti s ceno lignita bi lahko TEŠ 6 v prihodnjih letih postal celo »nasedla« naložba. Samo proračun bi z morebitnim unovčenjem poroštev stala 440 milijonov evrov, zato je za vlado bržčas ključno, da tveganje, povezano z rastjo cene naložbe, omeji.
Do zdaj so predstavniki slovenske države pogajanja z Alstomom, multinacionalko z 21 milijardami evrov letnih prihodkov, več let v celoti prepuščali TEŠ in HSE. Povsem drugačna je zgodba na francoski strani. Tik pred lanskim odločanjem državnega zbora o poroštvih pa je ministrstvo za infrastrukturo in prostor obiskal francoskim veleposlanikom v Sloveniji Pierre-François Mourier ter lobiral za sestanek med takratnim ministrom Zvonkom Černačem in predstavniki Alstoma.
