Zdaj že 1,44 milijarde evrov vredna naložba v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) vse bolj najeda finančne temelje Holdinga slovenske elektrarne (HSE).
Ta ima po naših informacijah precejšnje težave pri iskanju virov za nadaljnje financiranje projekta, ki se je v zadnjih mesecih podražil za okrog 140 milijonov evrov. V HSE, ki združuje hidroelektrarne na Savi, Soči in Dravi, termoelektrarni v Šoštanju in Trbovljah ter Premogovnik Velenje, so tako vlado že zaprosili, naj v proračun prelije čim manjši del lanskega, 85-milijonskega dobička skupine. To naj bi utemeljili z argumentom, da je skupina že tik pod zgornjo mejo zadolženosti, ki jo določajo dolgoročne pogodbe z bankami, in da je imela v zadnjih mesecih precej likvidnostnih težav. »Položaj ni kritičen, a bomo morali zaradi zmanjšanja denarnega toka veliko več pozornosti nameniti prihodkovni strani,« je včeraj žogo skušal umiriti generalni direktor HSE Blaž Košorok.
Krediti na glavi
Obenem je potrdil, da ima HSE, ki je lani ustvaril 1,9 milijarde evrov prihodkov od prodaje, na ravni skupine že za skoraj 900 milijonov evrov obveznosti. Za primerjavo, še konec leta 2011 je imel celoten HSE ob 970 milijonih evrih kapitala »le« za dobrih pol milijarde evrov obveznosti, pri čemer je imel takrat za okrog 200 milijonov evrov denarnega toka. Pred meseci so v TEŠ začeli črpati 440 milijonov evrov vredno posojilo Evropske investicijske banke (EIB). A čeprav je HSE z njim poplačal veliko večino kratkoročnih posojil, ki jih je relativno drago najel za krpanje likvidnostne luknje, je največje dolžniško breme na skupino padlo prav v času rekordno nizkih cen električne energije. Te so prepolovile njen denarni tok, ki naj bi znašal le še dobrih sto milijonov evrov.
Po naših podatkih vsaj polovica obveznosti zapade v prihodnjih treh letih, ko bi lahko holding zašel še v večje težave. Najkasneje leta 2016 bo namreč začel obratovati tudi novi 600-megavatni blok v Šoštanju, ki bi ob sedanjih cenah električne energije s polnim obratovanjem letno ustvaril več deset milijonov evrov izgube, česar HSE sam ne bi mogel več pokrivati. Samo zaradi zadnje podražitve bodo v TEŠ v naslednjih treh letih skupaj potrebovali okrog 195 milijonov evrov dodatnega kapitala, od tega letos 118,4 milijona evrov.
V holdingu, kjer so odločno zanikali, da bi se z bankami dogovarjali o pretvorbi dela posojil v kapital TEŠ, so zato pripravili več scenarijev, kako bi lahko našli ta denar. Po tem, ko naj bi bolj ali manj v vodo padlo iskanje strateškega partnerja za TEŠ, zdaj v HSE razmišljajo, da bi izdali za okrog 60 milijonov evrov komercialnih zapisov, ki bi jih ponudili v odkup vlagateljem, preostanek pa pokrili z najetjem novih posojil. A pri tem je vprašanje, kako draga bodo in kako bo povečanje finančne izpostavljenosti do projekta v Šoštanju vplivalo na izpeljavo preostalih načrtovanih naložb, med drugim tudi hidroelektrarn na spodnji Savi.
Škarje se zapirajo
O oteženem finančnem položaju bodo očitno že v kratkem govorili tudi v državnem zboru. Poslanec SDS Andrej Vizjak je tako včeraj potrdil, da bo stranka vložila zahtevo za izredno sejo, na kateri bodo razpravljali o »težavnih razmerah, v katerih se nahaja skupina«. »Škarje se zapirajo in treba bo najti rešitve,« je dejal Vizjak, ki velja za neformalnega »očeta« družbe Gen Energije, solastnice slovenske polovice nuklearke. Na vprašanje o svoji odgovornosti za projekt je Vizjak, minister za gospodarstvo v času, ko je TEŠ podpisala okrog 700 milijonov evrov vredno pogodbo z Alstomom, odgovoril, da »nima slabe vesti«.
Vizjakov naslednik Matej Lahovnik, ki je ministrstvo vodil, ko je HSE Alstomu nakazal prvih 85 milijonov evrov plačil za projekt in vseskozi trdno podpiral naložbo v TEŠ 6, pa zdaj ocenjuje, da »je največja težava slovenske energetike državno lastništvo«. Na vprašanje, ali bi se dalo projekt že leta 2009 ali voditi učinkoviteje ali zaustaviti, pa je odgovoril, da »gre z energetskega stališča za nujen projekt, ki bi ga tuj strateški partner vodil učinkovito«.