Pobudo za spremembe na področju plačil vodstvenim delavcem podjetij je že pred petimi leti sprožil neodvisni poslanec in podjetnik Thomas Minder. Njegova prizadevanja je spodbudilo splošno zgražanje zaradi visokih izplačil bankirjem, ki so jih mnogi videli kot glavne krivce za globalno finančno krizo.
Pobuda je dobila dodaten veter v krila sredi februarja, ko je prišlo v javnost, da naj bi prvi mož švicarskega farmacevtskega velikana Novartis Daniel Vasella prejel 72 milijonov frankov (58,5 milijona evrov) odpravnine. Čeprav se je Vasella denarju kmalu odpovedal, je bilo zgražanje javnosti veliko, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Pobuda, o kateri bodo volivci danes odločali na referendumu, predvideva občutno okrepitev pravic delničarjev, s čimer bi preprečili nakazila previsokih plač in nagrad, v primeru kršitev pravil pa tudi zaporne kazni, piše francoska tiskovna agencija AFP.
Če bodo volivci pobudo podprli, se bo Švica znašla na seznamu držav z najostrejšo ureditvijo na tem področju na svetu. Švicarska podjetja trdijo, da bodo pravila ovirala globalna podjetja s sedežem v Švici, poleg tega pa škodovala tudi konkurenčnosti švicarskih podjetij.
Besedilu pobude so nasprotovale tudi švicarske oblasti, tako vlada kot parlament, ki sta v luči tega izdelala t.i. proti-projekt, ki prinaša manj sprememb, a "ne ogroža gospodarskega uspeha Švice". Projekt, ki za razliko ob Minderjevega zadeva tudi podjetja, ki ne kotirajo na borzi, bi delničarjem dal večjo posvetovalno vlogo. Avtomatsko bo začel veljati, če bodo volivci Minderjevo pobudo zavrnili.
