Skrbi številnih, da bo po prevzemu Ljubljanskih mlekarn francoska družba Lactalis zniževala količine in cene odkupov mleka pri slovenskih rejcih, se vsaj za zdaj niso uresničile. Na cenovna gibanja namreč niti Ljubljanske mlekarne niti preostale slovenske mlekarne nimajo skoraj nikakršnega vpliva. Narekuje jih tujina.
Na višje svetovno povpraševanje po mleku je v veliki meri vplivala suša v zadnjih dveh letih. Ta je prizadela tudi Novo Zelandijo in Avstralijo, veliki svetovni proizvajalki mleka. Ker so se na teh dveh trgih pojavljale tudi težave s kakovostjo mleka, so Kitajci povečali odkup na evropskem trgu. Poleg tega se je okrepilo povpraševanje iz Rusije.
Po podatkih Ljubljanskih mlekarn so se odkupne cene mleka lani zvišale za 20 odstotkov: s 33 centov za liter v januarju na 40 centov v decembru. A so jih, tako namreč trdi direktor Kmetijske zadruge Krka Jure Vončina, v primerjavi s tujino zviševale z zamudo. Zaradi naraščajočega globalnega povpraševanja po mleku Ljubljanskim mlekarnam ni preostalo drugega, kot da odkupne cene mleka zvišajo, je ocenil tudi direktor kranjske zadruge Mlekop Marijan Roblek. Trenutno se zaloge mlečnih izdelkov v Evropi krepijo, zato bi se po napovedih prvega moža Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje Andreja Presečnika lahko cene kmalu spet znižale. To se praviloma dogaja v spomladanskih in poletnih mesecih. Ko se na trgu pojavljajo presežki mleka, mlekarne iz njega izdelujejo mleko v prahu.
V Sloveniji, ki pridela okoli 550 milijonov litrov mleka na leto, so se lani v primerjavi z letom prej količine v povprečju znižale za sedem odstotkov. V KZ Trebnje, ki jo vodi Ludvik Jerman, so odkupili 1,7 milijona litrov manj mleka, tako da je skupna količina znašala 24,05 milijona litrov. Medtem ko so v KZ Krka odkupili skoraj 20 milijonov litrov mleka, so ga v mozirski zadrugi odkupili 9,7 milijona litrov.
Slovenska zadruga lastniško vstopila v italijansko zadrugo
Obstajajo tudi zadruge, ki večino mleka izvozijo. Med njih se uvršča kranjski Mlekop, eden največjih odkupovalcev mleka. Od 85 do 90 milijonov litrov odkupljenega mleka ga na italijanski in hrvaški trg spravijo približno dve tretjini. Na slednjem je njihov kupec Dukat, prav tako v lasti Lactalisa. Govedorejsko poslovno združenje pa vse zbrane količine mleka, ki znašajo 25 milijonov litrov na leto, izvozi. Po besedah direktorja tega združenja Davida Prinčiča so pred časom lastniško vstopili v italijansko kmetijsko zadrugo, ki je tretja največja pridelovalka mleka na tamkajšnjem trgu. To jim omogoča enake pogoje odkupa mleka, kot veljajo za italijanske rejce. Poleg tega imajo zajamčeno najnižjo odkupno ceno v višini 37 centov za liter mleka, četudi bi cene padle pod to mejo.
Ker se vse več slovenskega mleka izvozi, določene mlekarne pritiskajo na kmetijsko ministrstvo, naj sprejme ukrepe za povečanje odkupa domačega mleka. »Večje količine bi lahko brez težav dobili, če bi zvišali cene in skrajšali plačilne roke. Nihče pa jim ne bo prodajal mleka, če lahko zanj v tujini iztrži tri do štiri cente več za liter,« je dodal Roblek. Pri odkupnih cenah mleka je treba upoštevati letna povprečja cen. Pri cisterni mleka cent višje ali nižje cene ne predstavlja pomembne razlike. Toda pri večjih pridelovalcih en cent na letni ravni predstavlja tudi 6000 evrov letnega zaslužka, je opozoril Vončina. Predsednik uprave Pomurskih mlekarn Dušan Lanščak dodaja, da bi kmetje na podlagi dolgoročnih pogodb od prodaje mleka v Sloveniji iztržili več kot v tujini.
Prihodki mlekarjev padli
Kako so lani poslovale Ljubljanske mlekarne, ki obvladujejo od 20- do 30-odstotni tržni delež (odvisno od vrste izdelka), v družbi še niso želeli razkriti. Po pojasnilih Lanščaka se je pridelava mleka v Pomurskih mlekarnah znižala za 17 odstotkov, na 54 milijonov litrov. Zaradi spremenjene strukture prodaje v korist izdelkom z višjo dodano vrednostjo pa so se prihodki znižali le za štiri odstotke, na 39 milijonov evrov. Čeprav so se odkupne cene po besedah Lanščaka lani zvišale za 20 odstotkov in se je proizvodnje znižala za 17 odstotkov, je bila izguba lani bistveno nižja kot leta 2012, ko je znašala dober milijon evrov. Pri tem je poudaril, da so se odkupne količine znižale izključno na račun odkupa v tujini, kjer so lani na podlagi dolgoročno sklenjenih pogodb kupili še milijon evrov litrov mleka. Kobariške Mlekarne Planika so lani od kmetov, ki lastniško obvladujejo družbo, odkupile za štiri odstotke manj mleka. Prihodki od prodaje in čisti poslovni izid so bili lani na približno enaki ravni kot leta 2012. Takrat so prihodki znašali 8,7 milijona evrov, čisti poslovni izid pa 178.000 evrov, je pojasnila prva dama mlekarn Anka Miklavčič Lipušček.