Stečajni upravitelj Primorja Rudolf Hramec je doslej za stroške stečaja ajdovskega gradbinca odštel tri milijone evrov ali toliko, kolikor se je doslej zbralo na stečajnem računu. Čeprav se počasi že približuje prva obletnica začetka stečaja, ga še vedno čakajo prodaja večine na 144 milijonov evrov ocenjenega premoženja, zaključek del na nekaterih še odprtih gradbiščih in oddaja končnega seznama terjatev. Predvideva, da ga bo sodišču predložil konec junija. Še prej pa naj bi bilo znano tudi, ali bo stečajni upravitelj zahteval odškodninsko odgovornost nekdanjega vodstva Primorja in njegovih nadzornikov ter izpodbijal katerega od poslov, ki je bil sklenjen v letu pred stečajem.
Hramec je zadovoljen z višino neunovčenih bančnih garancij. Investitorji so jih doslej unovčili za 20 milijonov evrov, mu je pa uspelo stečajno maso z dogovori razbremeniti za 34,5 milijona evrov garancij, ki jih upravičenci ne bodo unovčili. Primorje je tako z garancijami do bank izpostavljeno še za 63 milijonov evrov, večina se jih nanaša na dobro izvedbo del in odpravo napak. Se pa upravitelju zatika pri dokončevanju del v tujini. Gradnja kontejnerskega terminala Brajdica v reški luki se je zaradi dodatnih del zavlekla, se bo pa najverjetneje Primorju uspelo izogniti, da bi investitor unovčil bančno garancijo. Tudi projekt vodarne Makiš v Beogradu teče počasneje, kot bi si v Primorju želeli. Zaradi nepodpisanega aneksa (Hramec krivdo vali na Beograd) občina Beograd in Javno komunalno podjetje Beograd za opravljena dela ne plačujeta redno. Težave so tudi pri plačilu del za gradnjo mostov na beograjski obvoznici. Če v razumnem roku ne bo prišlo do prevzema del in končnega obračuna, Hramec pri reševanju zapleta napoveduje sodno pot.
Velikega števila dividend si Primorje ne more obetati niti od odvisnih družb. Čeprav njihove bilance v večini še niso potrjene, pa podatki kažejo, da je med odvisnimi družbami najbolje poslovalo Cestno podjetje Nova Gorica z 38 milijoni evrov prihodkov in 52.000 evri čistega dobička. Stavbar IGM, TPC Livade, Inštitut RISP in Primorje Adria so poslovno leto končali v rdečih številkah s skupno 1,8 milijona evri izgube, največji dobiček pa je z 12 milijoni evrov prometa in 128.000 evri čistega dobička ustvarilo srbsko podjetje za gradnjo in vzdrževanje cest PZP Požarevac. PZP Požarevac in CPG sta tudi edini vrednejši družbi, za kateri so v Primorju že stekli postopki za prodajo z zbiranjem nezavezujočih ponudb.
