Čeprav Sirija ni niti velika izvoznica niti uvoznica nafte, lahko zaostrovanje razmer in napovedi o vojaškem posredovanju v tej državi še bolj dvignejo svetovne cene nafte. Od konca junija se je vrednost 159-litrskega soda nafte brent zvišala za več kot 10 odstotkov, od avgusta dalje pa za okoli 5 odstotkov. Včeraj popoldne je sod nafte znašal več kot 116 dolarjev, kar na dnevni ravni predstavlja rast za skoraj en dolar.
Pri naraščanju cene nafte imajo eno od najpomembnejših vlog razni špekulanti oziroma kratkoročni vlagatelji. Sekretar Slovenskega nacionalnega naftno-plinskega komiteja Svetovnega naftno-plinskega sveta Aleš Peternel je pojasnil, da so aktualne razmere na Bližnjem vzhodu idealna priložnost za vse, ki se ukvarjajo z naftnimi posli. Odkar so od leta 2008 na nepremičninskih trgih manjše možnosti za špekulante, ti precejšnja razpoložljiva sredstva usmerjajo v nakupe nafte, je dodal. Čeprav je Sirija kot proizvajalka nafte nepomembna, pa obstaja bojazen, da bi zaradi posredovanja in eskalacije razmer nemiri lahko ponovno zajeli celotno regijo Bližnjega vzhoda, kar bi negativno vplivalo na ponudbo nafte, je ocenil upravljalec premoženja v Alti Investu Matej Justin. Takšni scenariji se lahko hitro odrazijo na ceni nafte, tako pri kratkoročnih vlagateljih, ki poskušajo na hitro zaslužiti, kot tudi pri dejanskih uporabnikih nafte, ki se s kopičenjem zalog poskušajo zavarovati pred morebitno rastjo cen nafte. Na višje cene nafte sicer vplivajo tudi boljši ekonomski kazalci po svetu. Krepitev gospodarske rasti namreč pomeni višje povpraševanje po nafti in s tem višje cene, je dejal Justin.
Zgovoren podatek, da imajo razni špekulanti pomembno vlogo pri zviševanju cen surove nafte, je število sklenjenih terminskih pogodb v zadnjem času. Kot je pojasnil vodja strategije za surovine pri Saxo Bank Ole Hansen, namreč upravljalci denarja že četrti mesec zapored zvišujejo izpostavljenost do tako imenovanih neto dolgih pozicij (dolga pozicija pomeni, da kupimo določen finančni instrument s ciljem, da ustvarimo dobiček, ko je cena višja od nakupne) na surovo nafto in so minuli teden postavili novi rekord pri 232.000 sklenjenih pogodbah. Ta številka predstavlja višjo izpostavljenost, kot smo ji bili priče leta 2011 med vojno v Libiji ali lani ob sankcijah proti Iraku.
Finančni analitik iz nedavno ustanovljene družbe za upravljanje Numerice Partners Igor Erker je dejal, da se zaradi razmer na Bližnjem vzhodu nafta draži od letošnjega poletja dalje, zaostrovanje razmer v Siriji pa daje cenam dodaten pospešek. Nadaljnje zviševanje cen surove nafte lahko svetovno gospodarstvo porine v kratko recesijo in povzroči zniževanje globalnega bruto družbenega proizvoda. Višje cene nafte predvsem za zahodne ekonomije povzročajo dodaten davek na potrošnjo. Poleg tega lahko povzročijo stagflacijo: visoko inflacijo in padec gospodarske rasti. Medtem ko je sod nafte leta 2008 za krajši čas presegel vrednost 140 dolarjev, se zdaj približujejo 120 dolarjem, je dodal Erker. V primeru napada na Sirijo lahko po oceni Justina pričakujemo kratkotrajno zviševanje cen nafte, pri čemer se največkrat omenja, da bi lahko dosegla 125 dolarjev za sod. Ker bi razvite države nato uporabile svoje strateške rezerve za normalizacijo ponudbe, je povsem mogoče, da bi se cene nafte, ob predpostavki, da se v zgodbo ne zaplete Iran, ponovno umirile. Peternelj je dejal, da imajo obvezne 90-dnevne zaloge vse zahodne države, več kot tri mesece pa morebitni napad na Sirijo ne bo trajal.
Po Erkerjevih pojasnilih so najboljše zdravilo za visoke cene nafte še višje cene nafte. »Ker zaradi višjih cen nafte gospodarstvo lahko zaide v recesijo, je padec cen nafte neizogiben.«
