Kot je danes sporočila grška agencija za upravljanje z državnim dolgom, je povpraševanje po grških državnih kratkoročnih dolžniških vrednostnih papirjih preseglo ponudbo. Doseglo je namreč 1,75 milijarde evrov, podatke povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Atene so se za obdobje treh mesecev danes v povprečju zadolžile po 4,02-odstotnih obrestih, potem ko so te na zadnji primerljivi avkciji minuli mesec v povprečju znašale 4,05 odstotka.
Slovenija je medtem na primer na avkciji trimesečnih zakladnih menic marca zbrala 30 milijonov evrov. Nominalna letna obrestna mera je znašala 0,49 odstotka.
Grčija z mednarodnega trga dolgoročnih obveznic izrinjena že vse od leta 2010, ko je od EU in Mednarodnega denarnega sklada prejela prvi paket finančne pomoči. Vse odtlej se zanaša le na mednarodna posojila, redno pa izdaja zakladne menice.
Finančni ministri evrskih držav so v ponedeljek Atenam odobrili novo tranšo posojila iz lani potrjenega drugega programa pomoči, vredno 7,5 milijarde evrov. Ob tem so opozorili, da bodo morale grške oblasti, če bodo želele v letih 2015 in 2016 izpolniti pogoje za izplačilo nadaljnjih obrokov posojila, zagotoviti dodatno varčevanje.
Španija z menicami ceneje do štirih milijard evrov
Španija nadaljuje niz cenejšega zadolževanja na trgu državnega dolga. Iberska članica območja evra se je tako danes z izdajo šest- in 12-mesečnih zakladnih menic zadolžila za 4,05 milijarde evrov, cena zadolževanja pa se je glede na zadnjo primerljivo dražbo več kot prepolovila.
Španija je želela po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zbrati tri do štiri milijarde evrov, tako da je bila danes zbrana vsota na zgornji meji načrtovanega zadolževanja.
S šestmesečnimi menicami je država zbrala 1,01 milijarde evrov. Pri tem je morala pristati na letno obrestno mero v višini 0,492 odstotka. Na zadnji primerljivi dražbi sredi aprila je obrestna mera znašala 0,994 odstotka.
Z 12-mesečnimi menicami pa je zbrala 3,03 milijarde evrov, zahtevana letna obrestna mera pa je bila 0,530 odstotka. Na aprilski dražbi je znašala 1,235 odstotka.
Povpraševanje po španskih kratkoročnih dolžniških papirjih je bilo po podatkih centralne banke zelo močno in je doseglo 10,9 milijarde evrov.
Pravkar po poročanju AFP poteka tudi dražba desetletnih obveznic, v kateri naj bi država po navedbah finančnih virov zbrala od štiri do pet milijard evrov.
Pritisk trgov na Španijo že nekaj mesecev popušča. Največji razlog za to je lanska odločitev Evropske centralne banke, da bo po potrebi in v zameno za spoštovanje strogih pogojev v neomejenih količinah odkupovala državne obveznice ranljivih članic območja evra. To je pomirilo špekulacije trgov glede plačilne nesposobnosti države.
Poleg tega se je Španija ob finančni pomoči območja evra lotila tudi korenite sanacije bančnega sistema. Velik problem pa ostajajo slabe gospodarske razmere in izjemno visoka brezposelnost.
