Po tem, ko je Agrokor pri varuhih konkurence na Hrvaškem in v Sloveniji priglasil koncentracijo z Mercatorjem, bo pozornost v prihodnjih tednih uprta v Agencijo za varstvo konkurence (AVK) in evropsko komisijo.
Prva bo takoj po prejetju popolne vloge začela odločati o povezavi. Ker Agrokor v Sloveniji v nasprotju s Srbijo nima lastne trgovske verige, kar pomeni, da se njegov tržni delež v maloprodaji s samim prevzemom ne bo avtomatično povečal, bo za odločitev agencije ključna presoja tako imenovane vertikalne koncentracije. Ali drugače: varuh konkurence bo moral presojati, ali in v kolikšni meri lahko Agrokor kot lastnik pomembnega dela prehrambne industrije na Hrvaškem z vstopom v Mercator »zapre« nabavni trg v Sloveniji in izrine druge dobavitelje.
Pri tem obstaja pomembna razlika med Agrokorjem in Pivovarno Laško kot dosedanjim največjim lastnikom Mercatorja. Tako pivovarna, ki koncentracije po tem, ko je leta 2005 začela kupovati delnice Mercatorja, ni priglasila, zaradi česar so njene družbe konec leta 2007 izgubile glasovalne pravice v trgovcu, v Mercatorju več let ni imela upravljalskega nadzora. Tega bo ob nakupu večinskega paketa delnic zagotovo imel Agrokor. Pri Laščanih je bil sicer vprašljiv le segment pijač. »Kot najbolj problematične pri Agrokorju vidim kategorije svežega in predelanega mesa, mlečnih izdelkov in mineralne vode. Že zaradi tega bi se morala AVK lotiti poglobljene preiskave koncentracije Mercator-Agrokor in druge faze postopka, ki traja približno dva meseca,« meni nekdanji direktor AVK Jani Soršak.
Prav tako obstaja možnost, da bo o koncentraciji odločala tudi evropska komisija. A na sedežu hrvaškega regulatorja trga so nam pojasnili, da komisija pod drobnogled »vzame povezave, ki imajo evropsko razsežnost«. To konkretneje pomeni, da morata obe družbi skupaj ustvariti vsaj pet milijard evrov prihodkov, od tega vsaj 250 milijonov evrov na trgih EU, kar je pogoj, ki ga koncentracija Agrokor-Mercator izpolnjuje. Pri Agrokorju bi se lahko zataknilo pri pogoju, da zavezanec več kot dveh tretjin prometa ne sme ustvariti v isti članici EU. Po podatkih iz letnega poročila za leto 2012 je Agrokor 71 odstotkov prihodkov ustvaril na Hrvaškem. V generalnem direktoratu za konkurenco pri evropski komisiji včeraj niso bili dosegljivi za pojasnila.
»Če je koncentracija s temi značilnostmi pomembna samo za tržišče ene ali dveh držav članic, predpisi omogočajo, da o njej presojajo regulatorji držav, kjer bo imela koncentracija največji učinek,« so še dodali pri hrvaškem varuhu konkurence. Ob tem velja poudariti, da koncentracija Agrokor-Mercator še zdaleč ne zajema le Slovenije in Hrvaške, saj je na Mercatorjevih policah naprodaj tudi blago iz drugih članic EU, ki bi jih lahko izrinili Agrokorjevi proizvodi.
Katere zaveze bo torej moral v postopku pred AVK ponuditi Agrokor? »Edina poštena zaveza bi bila odprodaja ali trgovskih enot ali proizvajalcev iz živilske industrije. Računam, da se bodo v Agrokorju enemu ali drugemu skušali izogniti s kvotami in drugimi milejšimi oblikami zavez. A menim, da AVK vanje ne bi smel privoliti in da brez strukturnih zavez ne bo šlo,« odgovarja Jani Soršak.
Pod drobnogledom preferenčne klavzule in rabatne sheme
Več sogovornikov, s katerimi smo se pogovarjali, pa je skeptičnih tudi glede učinkovitosti strukturnih ukrepov, ki bi jih naložila agencija. Poudarjajo, da gre za vertikalno koncentracijo med zgornjim in spodnjim trgom in da bi bil edini učinkovit ukrep, če bi Agrokor prodal svoje najpomembnejše proizvajalce, torej Ledo, Jamnico, PIK Vrbovec itd. A to je bržčas že onkraj meja verjetnega. Spet drugo vprašanje je, ali in kdaj bo Agrokor izpeljal strukturne ukrepe, ki bi mu jih naložila agencija. Časopisna hiša Delo tako tudi štiri leta po tistem, ko ji je varuh konkurence naložil odprodajo Večera, tega še ni storila.
Kaj so torej »pasti«, na katere bo morala biti pozorna agencija, ki jo vodi Andrej Krašek? Kot trdi Soršak, bi morala vzeti pod drobnogled morebitne rabatne sheme, ki jih ima Agrokor na Hrvaškem, in predvsem preferenčne klavzule v pogodbah z dobavitelji. Te hrvaškim podjetjem, ne zgolj iz Skupine Agrokor, omogočajo dostop do najboljših polic in privilegiran položaj pri trženju. »S temi pogodbami bi Agrokor dobavitelje v Sloveniji postavil v neenakopraven položaj. Tudi zato bom zelo presenečen, če agencija tega ne bo storila,« je še dodal Soršak. Na AVK nam pojasnil včeraj ni uspelo dobiti.
Odprto ostaja tudi vprašanje, ali bo Mercator sploh stranka v postopku pred AVK. Četudi bi Agrokorju v postopku pred agencijo »pomagala« tudi uprava Mercatorja, na primer s statistično »umetnim« zniževanjem tržnega deleža v Sloveniji, je Soršak poudaril, da bi agencija to početje prej ali slej razgalila, »če ne drugače s pomočjo uradnih meritev in letnih poročil«.
