Odškodninske tožbe zoper nekdanjega predsednika uprave in članico uprave Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) bodo v sredo doživele prvo epizodo. Mariborska okrožna sodnica Melita Puhr bo namreč vodila narok v pravdi, v kateri banka od nekdanjega predsednika uprave Matjaža Kovačiča in članice uprave Manje Skernišak terja skupno 23,09 milijona evrov odškodnine.
Svežnja tožb v skupni vrednosti 90 milijonov evrov
Med spornimi pogodbami, ki naj bi jih Kovačič in Skernišakova sklepala brez zadostne skrbnosti, so tudi posojila razvpitemu poslovnežu Mateju Raščanu. Spomnimo: banka je Delu Revijam nekoč posodila več kot 18 milijonov evrov, ta denar pa je nato poniknil v Raščanovem holdingu Monera, s katerim je izpeljal nakup Dela Revij. Banka je pozneje ta posojila večkrat reprogramirala, kar je bilo bolj v korist Raščanu kot NKBM.
Tožba je del prvih dveh svežnjev tožb v skupni vrednosti 90 milijonov evrov, ki ju je banka lani vložila na sodišče, prihodnji mesec pa naj bi zoper nekdanje vodstvene kadre vložila še dodatne odškodninske tožbe. Vse v njih zabeležene domnevne nepravilnosti so v banki zbrali na temelju lani opravljene forenzične revizije poslovanja od leta 2007 do marca 2012. »Hčerinske družbe same vlagajo tožbe za primere, ki so bili najdeni pri njih. Prav je, da se te stvari razčistijo. Kakšni bodo razpleti, pa bomo še videli,« je dejal prvi mož mariborske banke Aleš Hauc.
Zaradi razlastitve (malih) delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic se je že pred časom napovedovalo več tožb zoper banko. Hauca ne skrbijo morebitni tozadevni sodni spori, za katere bi bili pristojni sodišči v Londonu in Luksemburgu. Po njegovem prepričanju namreč NKBM ne more biti odškodninsko odgovorna za razlastitvene poteze, ker ukrepa niso sprejeli organi banke, temveč regulator Banka Slovenije. »Obžalujem, da se je to zgodilo,« je dejal predsednik uprave, »ne moremo odgovarjati za odločitve organa, ki smo mu po zakonu dolžni slediti.«
Banka pri življenju ohranja pomembni mariborski družbi
Hauc je prepričan, da bodo zaradi prenosa terjatev na slabo banko in racionalizacije poslovanja letos ustvarili čisti dobiček. Lanski dobiček pred slabitvami in oblikovanjem rezervacij pa naj bi znašal približno 90 milijonov evrov, kar bi bilo na ravni poslovanja v letu 2012.
Banka z večmilijonsko konverzijo terjatev za zdaj ohranja pri življenju dve pomembni prezadolženi mariborski družbi, Športni center Pohorje in Mariborsko livarno. Obe podjetji sta še zmeraj izrazito izgubarski, pri čemer jo je pohorskim žičničarjem letos zagodla še zelena zima, livarnarji pa državo ponovno prosijo za državno pomoč.
»Ni dobro, če se nekatere dejavnosti kar tako spustijo iz rok,« poudarja Hauc, »najlažje je vse dati v stečaj, a to je najslabša možnost. NKBM ne sodi med grobarske banke.« Ali bosta ti »naložbi« pristali tudi na seznamu tistih, ki bodo prenesene na slabo banko, Hauc ni razkril. Je pa poudaril, da se morata obe družbi poslovno prestrukturirati, saj gre za več kot 600 delovnih mest, ki so zelo pomembna za Maribor in za vso regijo.
