Šestnajst let po tistem, ko so družbe iz kroga Aktive Darka Horvata prevzela lastniški nadzor v Tehnounionu, je dokončno jasno, da malim delničarjem te družbe, ki jo je pidovski baron v poznejših letih izčrpal in razkosal, ni ostalo ničesar.
Višje sodišče v Ljubljani je namreč sredi lanskega leta odločilo, da triintrideset nekdanjih malih delničarjev Tehnouniona ni upravičenih do odškodnine zaradi Horvatovega tihega prevzema družbe. Razlog: sodišče »ni imelo možnosti« izračunati višine škode. Z zadnjo sodbo se je tako zelo verjetno končala skoraj štirinajst let trajajoča sodna kalvarija malih delničarjev Tehnouniona. Ti so namesto odškodnine, ki so jo zahtevali, ker je Horvatova Aktiva delež v Tehnounionu povečevala brez objave prevzemne ponudbe, dobili le račun za poravnavo sodnih in pravdnih stroškov.
Mali delničarji Tehnouniona so prvo tožbo zoper zdaj že nekdanjo družbo Aktivo Avant zaradi domnevno protipravnega prevzema vložili že leta 2000. Horvatovi družbi so očitali, da je novembra 1998, dan pred začetkom kotacije delnic Tehnouniona na borzi, delež v družbi povečala s 33 na 41 odstotkov. Po oceni malih delničarjev bi morala Aktiva Avant že pred tem poslati ponudbo v skladu z zakonom o prevzemih. Ker tega ni storila, pa je Aktiva Avant – tako mali delničarji – po zakonu o obligacijskih razmerjih odgovorna tudi za plačilo odškodnine. In to v višini razlike med ceno, ki jo je plačala nekaterim delničarjem (208 evrov), in zneskom, ki so ga delničarji – med njimi je najbolj znan profesor s Fakultete za družbene vede Marjan Svetličič – prejeli ob poznejši prodaji, to je slabih 71 evrov.
Sodišče: Horvatovi ravnali protipravno
A tu se zgodba šele začne. Okrožno sodišče v Ljubljani je štiri leta pozneje, leta 2004, vse zahtevke iz tožbe v celoti zavrnilo. Zadeva je romala na višje sodišče. To je leta 2006 delno ugodilo pritožbi delu malih delničarjev. Pritrdilo jim je, da je Aktiva Invest, ki ji je Horvat pred tem pripojil Aktivo Avant, »v celoti odškodninsko odgovorna za škodo zaradi opustitve javne ponudbe za prevzem«. Odločanje o višini odškodnin pa je ponovno prepustilo okrožnemu sodišču. Zdelo se je, da bo malim delničarjem vendarle uspelo. Še posebej po tistem, ko je vrhovno sodišče pod vodstvom predsednika senata Franca Testena, sicer nekdanjega predsednika vrhovnega sodišča, julija 2009 skoraj v celoti zavrglo zahtevo Aktive za revizijo.
Toda tudi odločitev vrhovnega sodišča malim delničarjem ni prinesla zadoščenja. Ravno nasprotno, njihova sodna pot se je po desetih letih začela znova. Oktobra 2010 je okrožno sodišče zavrnilo tožbene zahtevke malih delničarjev zoper nizozemsko družbo Aktiva Holdings, lastnico pred tem izbrisane Aktive Investa. Kljub »pravnomočno ugotovljeni protipravnosti ravnanja Aktive« pri kupovanju delnic Tehnouniona se je sodišče prve stopnje oprlo prav na razlago iz prej omenjene sodbe vrhovnega sodišča. To je zapisalo, da posamezni delničar tudi, ko nezakoniti prevzemnik ne objavi ponudbe za odkup vseh delnic, do njega nima individualnega civilnopravnega zahtevka«. Povedano drugače, delničarju škoda nastane le, če je imel pred tem namen prodati svoje delnice, pa tega ni storil. Te namere pa mali delničarji, ki jim je sodišče zavrnilo več dokaznih predlogov in naložilo še plačilo pravdnih stroškov postopka, po oceni sodišča niso dokazali. Pod sodbo se je podpisala okrožna sodnica Darja Novak Krajšek.
Tehnounionovi delničarji na suhem, Horvat v Švici
Mali delničarji niso obupali. Ponovno so se pritožili na višje sodišče, ki je za novo odločitev potrebovalo skoraj tri leta. Junija 2013 je tako višje sodišče zabilo zadnji žebelj v krsto prizadevanj opeharjenih malih delničarjev. Njihovo pritožbo je zavrnilo, le močno je oklestilo znesek sodnih stroškov, ki jih morajo poravnati Aktivi. V sodbi, ki jo je podpisala predsednica senata Nada Mitrović, je višje sodišče malim delničarjem očitalo tudi »pavšalne navedbe«, zaradi katerih z »enostavno matematično operacijo« ni bilo mogoče izračunati višine škode. Prav tako, da so kot dokaze o povezanosti Aktive in drugih Horvatovih družb navajali le časopisne članke. Horvatov krog je sicer prevzemno ponudbo za Tehnounion objavil leta 2005. To je storila družba Arkada Holding, Spomniti velja, da je Horvat še istega leta Arkado Holding »ugasnil« in njene ostanke skupaj z Aktivo Avant združil v takrat novoustanovljeno družbo Aktiva Invest.
Če so mali delničarji po letih pravdanja ostali na suhem, se je precej bolje godilo Horvatu. Slednji se je v času, ki je minil med zadnjima sodbama okrožnega in višjega sodišča, preselil v 37 milijonov evrov vredno vilo v St. Moritzu, nekdanja Aktiva pa je z več kot sto milijoni evrov dolgov do bank končala v stečaju. Horvat je Tehnounion že leta 2009 razdelil na dva dela. Finančne naložbe je prenesel na novo podjetje Tu-Fin, ki je v poznejših letih nizozemskemu lastniku družbe Aktiva Naložbe posodilo kar 15 milijonov evrov. Ostanke Tehnouniona pa je Horvat prodal A2A Andreja Berganta.
