Pot do milijona evrov, ki ga je z računa državne družbe Elektrooptika neopazno dvignilo podjetje v lasti nekdanjih vodilnih v aferi Orion, je temu pomagalo odpreti tudi okrajno sodišče v Ljubljani.
To namreč v postopku izvršbe, ki jo je zahtevalo londonsko podjetje Atractor Project Management, nekdanji lastnik propadlega posojilodajalca Orion, ni preverjalo podatkov in listin, ki jih je predložilo podjetje. Že pred dnevi smo razkrili, da je ključni dokument, ki ga je Atractor Project Management uporabil kot pravno podlago za izvršbo, ponarejen. Toda na okrajnem sodišču so nam pojasnili, da so sklep o izvršbi izdali na podlagi podatkov, ki jih je v predlogu za izvršbo posredoval upnik. »Sodišče resničnosti njihove vsebine ni preverjalo,« so poudarili, iz česar je mogoče sklepati, da tega tudi v drugih primerih ne počne.
»Napadeni« dolžniki brez možnosti obrambe
Zgodba o kraji milijona evrov z računa Elektrooptike tako vse bolj razgalja tudi sistemski problem, povezan z elektronskimi izvršbami. Če namreč sodišča v postopkih ne preverjajo, ali so upniki sploh upravičeni do izvršbe, je edino varstvo, ki ga imajo na razpolago »napadeni« dolžniki, ugovor na sklep o izvršbi. Tega lahko vložijo le, če zanj vedo, torej če omenjeni sklep prejmejo po pošti. To se v primeru Elektrooptike ni zgodilo, saj je neznana oseba je že pred tem vdrla v poštni nabiralnik na naslovu družbe. Združba več ljudi, ki se želi nezakonito polastiti denarja z računa, mora tako poskrbeti le za pravočasno »izginotje« sklepa o izvršbi. Sodišča teh namreč še vedno ne vročajo elektronsko. Ravno nasprotno, osebi, ki vloži zahtevo za elektronsko izvršbo, tej sploh ni treba predložiti elektronskega podpisa. V Sloveniji sicer elektronsko izvršbo poznamo približno šest let, za njeno največjo prednost pa velja hitro reševanje zadev.
Če bi torej sodišče še pred izdajo sklepa o izvršbi vsaj površno preverilo dokumentacijo, ki jo je prejelo od Atractor Project Managementa, bi lahko kaj hitro ugotovilo, da je s predlogom za izvršbo nekaj močno narobe. Ne le zato, ker je podjetje v njem kot zastopnika navedlo osebo (britanskega državljana), ki je britanski sodni register ne beleži. Kot so nam pojasnili na sodišču, je podjetje tako v predlogu navedlo »verodostojno listino«.
A po naših podatkih gre za list papirja, na katerem je naveden podatek, da Elektrooptika podjetju v lasti »orionovcev« dolguje skoraj milijon evrov, podpisala pa ga je neznana oseba. Terjatev po dostopnih podatkih temelji še na dveh pogodbah. S prvo naj bi že leta 2008 srbska družba Zastava oružje terjatev do Elektrooptike prodala novozelandski družbi Global Investments Group (GIG), a je direktor Zastava oružja Rade Gromović za Dnevnik potrdil, da je dokument »čisti ponaredek« in da na njej ni žiga družbe.
Pogodba, polna »lukenj«
Tudi vpogled v drugo pogodbo odpira številne dvome o njeni verodostojnosti. Gre za dokument, s katerim naj bi GIG julija 2011 terjatev do Elektrooptike preprodal Atractor Project Management. A na pogodbi, dolgi stran in pol, je mogoče opaziti vrsto nenavadnih podrobnosti. Namesto imen podpisnikov na njej piše le, da gre za prejšnjega in novega upnika. Čeprav gre za pogodbo v poslu, vrednem milijon evrov, je ni overil notar. Na pogodbi ni žiga, prav tako neznana podpisnika nista natančneje opredelila, katero sodišče bo reševalo njun morebitni spor. Stalni naslov novozelandske družbe GIG, ki ga navaja pogodba, je drugačen od naslova iz tamkajšnjega registra.
Kar je najbolj zanimivo, čeprav gre za podjetji, ki imata sedež v anglosaksonskem svetu, je domnevni datum podpisa pogodbe (21. julij 2011) zapisan na »evropski« način, torej najprej dan in nato mesec. Tudi decimalka v šestmestnem znesku višine terjatve (986.460 evrov) ni označena z vejico, kot je to navada v Veliki Britaniji, ampak s piko, kot zapoveduje slovenski pravopis. To bi lahko ne le okrepilo sume, da je bila »operacija Elektrooptika« vodena in organizirana v Sloveniji, kar je zdaj že bolj ali manj jasno, ampak tudi potrdilo ugibanja, da so vpleteni ključne dokumente morda celo spisali naknadno. Del teh dokumentov naj bi namreč Atractor Project Management predložil šele naknadno, v okviru pravdnega postopka, ki ga je z vložitvijo zahteve za vrnitev v prejšnje stanje sprožila Elektrooptika po tem, ko so v družbi ugotovili, da na obeh transakcijskih računih nimajo več niti evra.
Nova vprašanja za Gregorja Jezo
Vse to v novo luč postavlja tudi nekatere navedbe zdaj že nekdanjega direktorja Elektrooptike Gregorja Jeze. Spomnimo, slednji je večkrat javno zatrdil, da je za izvršbo, ki so jo »orionovci« izpeljali v začetku maja, izvedel šele naknadno. A poročali smo že, da je Jeza že v začetku leta predčasno razdrl depozite, ki jih je imela Elektrooptika pri treh bankah, in njen denar prenesel na »običajen« transakcijski račun, s čimer je močno olajšal izvršbo. To je Jeza utemeljil z argumentom, da je večinski lastnik Elektrooptike, državni PDP, na družbo naslovil zahtevo za zmanjšanje kapitala.
Toda Jezi zaradi tega depozitov sploh ni bilo treba prekinjati. Skupščina Elektrooptike je namreč o zmanjšanju kapitala odločala 8. maja, po zakonodaji pa bi bila do izplačila presežnega kapitala upravičena šele šest mesecev kasneje, torej novembra, ko bi se prej omenjeni depoziti že tako ali tako iztekli. Tudi sicer naj bi Jeza, ki včeraj popoldne ni bil dosegljiv za pojasnila, v dneh pred izvršbo večkrat elektronsko vpogledoval v stanje na računu Elektrooptike. Da se je vsaj Atractor Project Managementu z njo močno mudilo, pa dokazuje tudi podatek, da so od sodišča že konec aprila urgentno želeli pridobiti potrdilo o pravnomočnosti izvršbe.