Upravljavec državnega premoženja na Slovenski odškodninski družbi (Sod) Robert Biček je vpleten v več domnevno spornih zgodb. Poleg tega, da je bila proti njemu vložena oškodninska tožba v višini 1,1 milijona, se z Bičkom ukvarja tudi komisija državnega zbora za nadzor javnih financ pod vodstvom Andreja Vizjaka.
Kljub očitkom, ki letijo na Bička, pa za zdaj ni znano, kako se bodo nanje odzvali v vodstvu Soda s Tomažem Kuntaričem na čelu. Na številna naša vprašanja so nam včeraj odgovorili le, da zadevo z vso skrbnostjo preučujejo in da so že sprejeli ukrepe za zaščito interesov Soda in premoženja, ki ga upravljajo.
Tako ni znano, ali je vodstvo Soda seznanjeno, da naj bi Biček kot izvršni direktor na nekdanji Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) zahteval in na koncu tudi dosegel podpis pogodbe s švicarsko svetovalno družbo Barons Financial Services za svetovanje pri privatizaciji Adrie Airways. Vprašljivost te pogodbe je na zadnji seji razčiščevala parlamentarna komisija za nadzor javnih financ. Medtem ko je predsednik uprave Adrie Mark Anžur po besedah Marka Pogačnika (SDS) pred kratkim dejal, da je pogodbo z Baronsom podpisal predstavnik AUKN, se Biček pred parlamentarno komisijo ni spomnil, kdo jo je podpisal. In to čeprav je bil na AUKN pristojen za upravljanje državne naložbe v Adrii. Če držijo zatrjevanja naših virov, da so mu vsa dejstva dobro znana, ni izključeno, da je Biček s svojimi pojasnili zavajal parlamentarno komisijo.
Barons bo ne glede na to, ali bo prodajni postopek uspešno zaključen, prejel 500.000–600.000 evrov, za pripravo razpisne dokumentacije pa naj bi že dobil 250.000 evrov. Ali jim je uspelo razjasniti očitke o vprašljivi pogodbi in ali je pogodba še vedno veljavna, na Sodu niso odgovorili. Prav tako ni znano, ali Sod podpira Bička pri imenovanju za člana uprave Adrie. Za to mesto se namreč po naših informacijah poteguje, v zvezi s tem pa naj bi že opravil nekaj razgovorov.
Poleg izjemno odgovornih nalog pri upravljanju državnega premoženja pa Biček očitno najde čas tudi za popoldansko delo. Tako je poleg Mateja Bonina zakoniti zastopnik podjetja Antima, v katerem vsaka po tretjinski lastniški delež obvladujeta soprogi obeh direktorjev. Pri tem se zastavlja vprašanje, kakšna je politika Soda glede tega, da so zaposleni direktorji ali lastniki podjetij, ali morajo svoje poslovanje razkriti in kako v paradržavnem skladu ugotavljajo morebitni konflikt interesov pri upravljanju državnega premoženja.
Poleg povezav pri upravljanju Antime pa Bička z Boninom povezuje tudi odškodninska tožba v višini 1,1 milijona evrov. Kot smo že poročali, je tožbo, ki se nanaša na Ferportov (prejšnji mesec je zaključil v stečaju) nakup 18-odstotnega lastniškega deleža podjetja Biko, proti obema vložila Mercata. Za nakup Bika, ki je v lasti družine Biček, je Ferport leta 2009 brez kakršnekoli cenitve kupljenega lastniškega deleža odštel 1,1 milijona evrov. V času nakupa je Ferport vodil Bonin, predsednik nadzornega sveta pa je bil Biček.
Po naših informacijah se je v odgovoru na tožbo Biček med drugim skliceval na interne dokumente nadzornega sveta Ferporta. To podjetje je v polovični lasti Ferspeda, hčerinskega podjetja Slovenskih železnic. Upravljanje slednjega pa je v pristojnosti Soda. Povedano drugače: z dokumenti, ki jih prejel od Ferspeda, hčerke Slovenskih železnic, ki jih upravlja Sod, Biček ugovarja tožbenemu zahtevku. Kot smo že poročali, naj bi bilo po pravnem mnenju, ki ga je naročil Fersped, nesporno dokazano, da sta Biček in Bonin ravnala protipravno. Toda ker v tožbi med drugim ni bila navedena dejanska vrednost pridobljenega premoženja, Fersped skupščinskega predloga za vložitev tožbe ni podprl, temveč je zahteval, da se pred soglasjem za tožbo ta dopolni.
