Naložbena življenjska zavarovanja, ki so bila razširjena zlasti pred začetkom finančno-gospodarske krize, so za vedno večje število državljanov očitno že postala luksuzna dobrina.
Lani so zavarovanci pri slovenskih zavarovalnicah sklenili vsega slabih 45.000 novih življenjskih zavarovanj z naložbenim tveganjem, od česar tri četrtine že v prvi polovici leta. Podobna gibanja je opaziti tudi pri klasičnih življenjskih zavarovanjih, kjer je bilo lani sklenjenih le 110.000 novih polic. Podobno kot pri naložbenih zavarovanjih je bilo pri tej obliki zavarovanj opaziti velik padec zlasti v zadnjih mesecih leta. V drugi polovici lanskega leta so namreč vse slovenske zavarovalnice sklenile le 36.000 novih klasičnih življenjskih zavarovanj oziroma več kot polovico manj kot v prvih šestih mesecih leta. Koliko državljanov je bilo lani primorano prekiniti vplačila v naložbena in klasična zavarovanja, bo razvidno šele v naslednjih mesecih, ko bodo zavarovalnice objavile letna poročila za leto 2012.
Po podatkih Agencije za zavarovalni nadzor so slovenske zavarovalnice s prodajo naložbenih zavarovanj lani zbrale 230 milijonov evrov bruto premij, kar je pet odstotkov manj kot leto prej in najmanj po letu 2006. Izpad premij pri naložbenih zavarovanjih so zavarovalnice uspele nadoknaditi z boljšo prodajo klasičnih življenjskih zavarovanj, kjer so se bruto premije po več letih stagnacije zvišale za slabih 12 milijonov evrov, na 234 milijonov evrov.
Zadnji podatki nakazujejo, da se vedno več posameznikov odloča za nižje zavarovalne vsote, namesto življenjskih zavarovanj z vključeno varčevalno komponento pa posegajo po osnovnih riziko zavarovanjih. Vrednost naložb v naložbenih življenjskih zavarovanjih se je lani sicer zvišala za kar 14 odstotkov, na 1,02 milijarde evrov. Glede na visoko lanskoletno rast tečajev na svetovnih borzah rast ni presenetljiva, saj je velik del naložbenih zavarovanj še vedno vezan na delniške vzajemne sklade. Podobno rast tečajev pojasni tudi velik del rasti vrednosti naložb pri klasičnih življenjskih zavarovanjih. Slabo polovico od skupno 1,77 milijarde evrov premoženja iz klasičnih življenjskih so namreč zavarovalnice investirale v državne obveznice in vrednostne papirje z državnim jamstvom, tretjino pa v druge obveznice. Prav obveznice so se lani izkazale tudi za eno izmed najbolj donosnih, saj so vlagatelji z njimi dosegli tudi več kot desetodstotni donos.
Od premij, ki jih s svojimi naložbenimi zavarovanji zberejo domače zavarovalnice, so v veliki meri odvisne tudi domače družbe za upravljanje, saj je velik del naložbenih zavarovanj vezan prav na točke domačih vzajemnih skladov. Čeprav je število na novo sklenjenih naložbenih zavarovanj trenutno nižje kot pred začetkom krize, so bile v zadnjih letih prav zavarovalnice največji vlagatelj v domače vzajemne sklade. Toda prilivi se v zadnjem času že zmanjšujejo, saj se počasi iztekajo tudi naložbene police, sklenjene še pred začetkom krize. Obenem je vse več zavarovancev zaradi neugodnih socialnih razmer prisiljenih v predčasno prekinitev zavarovalnih polic.
Toda bolj kot upad števila novih naložbenih zavarovanj in premij domače družbe za upravljanje občutijo spremembo v sami strukturi prodanih naložbenih zavarovanj. Medtem ko so pred krizo prevladovala naložbena zavarovanja, vezana na točke različnih regijsko usmerjenih delniških skladov (nova Evropa, Balkan, Azija, Latinska Amerika...), trenutno prevladujejo zlasti naložbena zavarovanja, ki zagotavljajo izplačilo glavnice in so vezana na tuje obvezniške sklade in sklade denarnega trga. Ker je pri obvezniških skladih še bolj kot pri delniških pomembna ekonomija obsega, domače družbe za upravljanje s svojimi skladi v to vrsto naložbenih zavarovanj praktično niso vključene. Skupno imajo namreč vse slovenske družbe za upravljanje v svojih obvezniških skladih in skladih denarnega trga vsega 112 milijonov evrov premoženja, kar je bistveno premalo, da bi lahko konkurirale večjim evropskim upravljalcem.
