Skupaj se je BDP v prvi polovici leta 2013 zmanjšal za 3,2 odstotka.
BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, se je v drugem četrtletju v primerjavi s prvim letošnjim četrtletjem zmanjšal za 0,3 odstotka, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa za 2,2 odstotka.
Na gospodarsko aktivnost še vedno negativno vpliva domače povpraševanje, vendar je bil ta vpliv bistveno manjši kot v preteklih četrtletjih, zato je bilo zmanjšanje BDP bistveno manjše kot na začetku leta.
Sindikati prepričani, da glede na politiko, ki jo uveljavlja Slovenija, trenutno ni prostora za optimizem
Krčenje bruto domačega proizvoda (BDP) je posledica vladnega varčevanja in žuganja z njim, so se na novico, da se je slovensko gospodarstvo v drugem četrtletju na letni ravni skrčilo za 1,7 odstotka, odzvali v sindikatih. Prepričani so, da glede na politiko, ki jo uveljavlja Slovenija, trenutno ni prostora za optimizem.
Četudi se je krčenje gospodarstva v Sloveniji v letošnjem drugem četrtletju ublažilo, iz tega ne gre delati optimističnih zaključkov, je današnje podatke o gibanju BDP komentiral predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič.
"Krčenje BDP je posledica zgrešene politike, zgrešenih navodil, ki prihajajo iz Bruslja in ki jim naši politiki tako slepo sledijo," je opozoril. Sekanje, posegi, ekstremno varčevanje pri plačah in socialnih transferjih po njegovih besedah vplivajo na padec povpraševanja, to pa duši industrijo in storitveni sektor.
Semolič je poudaril še, da je to močno sporočilo slovenskim politikom in politikom zunaj naše države, da pot ekstremnega varčevanja ni prava in da bomo v primeru nadaljevanja tovrstne politike zašli še globlje v negativno spiralo.
Štrukelj: Temeljito je treba premisliti, kakšne učinke proizvaja varčevanje
"Že nekaj časa opozarjam na to, da je treba temeljito premisliti, kakšne učinke proizvaja to varčevanje. Kajti, kot kaže, se vsakič, ko začne vlada žugati z nadaljnimi rezi, potrošnja še dodatno zniža in se prebivalstvo prime za žepe še bolj, kot je to realno potrebno," se je strinjal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj.
Kot je dejal, bi vlada lahko že spregledala, da je stalno "nabijanje" imperativa po še večjem in globokem varčevanju kotraproduktivno.
Umar: Padec BDP v drugem četrtletju spet med največjimi v EU
Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj ob današnji objavi podatkov o gibanju bruto domačega proizvoda (BDP) v drugem letošnjem četrtletju opozarjajo, da je bil padec BDP v Sloveniji spet med največjimi v EU. Večji padec je beležil le Ciper. Glavni razlog za take trende ostaja krčenje domače potrošnje.
Na Umarju ob teh podatkih opozarjajo, da so po razpoložljivih podatkih v večini ostalih članic EU na četrtletni ravni zabeležili rast. Večji četrtletni padec od Slovenije je zabeležil le Ciper (-1,4 odstotka). Tudi na letni ravni je padec slovenskega BDP med največjimi v uniji.
Po pojasnilih urada je glavni razlog za krčenje gospodarske dejavnosti še naprej padanje domače potrošnje, izvoz pa ostaja edini pozitivni dejavnik.
Trošenje trajnih proizvodov se je povečalo za 2,9 odstotka
Trošenje gospodinjstev se je zmanjšalo za dva odstotka. Trošenje trajnih proizvodov se je povečalo za 2,9 odstotka, trošenje drugih proizvodov pa zmanjšalo za 2,5 odstotka. Ponovno se je zmanjšalo trošenje države, tokrat za 3,1 odstotka.
Zmanjšale so se tudi bruto investicije v osnovna sredstva, in sicer za tri odstotke. Še večji padec so, podobno kot v prvem četrtletju, preprečili posamični, enkratni nakupi investicijskih proizvodov v tujini, predvsem transportne opreme, druge opreme in strojev. Investicije v omenjene investicijske proizvode so se povečale za devet odstotkov. Ponovno pa so se zmanjšale investicije v gradbene objekte, in sicer za 11,1 odstotka.
Izvoz se je povečal za dva odstotka, uvoz pa je ostal na približno enaki ravni
Pozitivno pa je na gospodarsko aktivnost podobno kot v preteklih četrtletjih vplivalo zunanje povpraševanje. Izvoz se je povečal za dva odstotka, uvoz pa je ostal na približno enaki ravni kot leto prej. Saldo menjave s tujino je k rasti prispeval 1,5 odstotne točke. Statistični urad pri tem poudarja, da so bili pogoji menjave ugodni - indeks 101,8, kar je je pozitivno vplivalo na dodano vrednost gospodarstva v drugem četrtletju.
Dodana vrednost se je sicer ponovno najbolj zmanjšala v gradbeništvu, za 11,1 odstotka. V finančnih in zavarovalniških dejavnostih se je zmanjšala za 7,1 odstotka, v predelovalnih dejavnostih pa za 2,1 odstotka. Neto davki na proizvode so se zmanjšali za 1,6 odstotka, medtem ko so se v prvem četrtletju za 12,4 odstotka.
Avgusta v Sloveniji na letni ravni 2,2-odstotna inflacija
V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin avgusta zvišale za 0,3 odstotka, je danes v prvi, skrajšani objavi podatkov sporočil državni statistični urad. Podražile so se predvsem storitve. Inflacija na letni ravni se je ta mesec upočasnila in je znašala 2,2 odstotka.
Povprečna letna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjavo rasti cen v EU, je v avgustu prav tako znašala 2,2 odstotka.
V drugem četrtletju 10,3-odstotna anketna brezposelnost
Stopnja brezposelnosti po anketi o delovni sili, ki temelji na mednarodno usklajenih opredelitvah Mednarodne organizacije za delo (ILO) in Eurostata, je bila v Sloveniji v drugem četrtletju letos 10,3-odstotna. Razmere na slovenskem trgu dela so se glede na prvo četrtletju rahlo izboljšale, ugotavlja državni statistični urad.
Stopnja anketne brezposelnosti je za moške znašala 9,9 odstotka, za ženske pa 10,8 odstotka.
"Razmere na slovenskem trgu dela so se v drugem četrtletju 2013 glede na prejšnje četrtletje rahlo izboljšale. Število delovno aktivnih se je v omenjenem obdobju povečalo, število brezposelnih pa zmanjšalo," navaja statistični urad.
V drugem četrtletju je bilo med prebivalci Slovenije 904.000 delovno aktivnih, kar je 16.000 več kot v prvem četrtletju in 17.000 manj kot v drugem četrtletju lani. Razmere so se tako na četrtletni ravni rahlo izboljšale, še vedno pa so bile slabše kot pred letom dni.
Število delovno aktivnih se je najbolj povišalo v dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (za 6000), v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (za 5000) ter v dejavnosti kmetijstvo in lov, gozdarstvo in ribištvo (za 4000). Gre za dejavnosti, ki so odvisne od sezone in zato v pomladnih in poletnih mesecih potrebujejo nekoliko več delovne sile.
