Evropski komisar za energijo Günther Oettinger je včeraj državam članicam, ki sodelujejo pri plinovodu Južni tok, tudi Sloveniji, prvič odkrito zagrozil, da jih v primeru nadaljnjega vztrajanja pri projektu čaka postopek pred sodiščem EU.
To je komisar napovedal na včerajšnjem sestanku z energetskimi ministri Slovenije, Italije, Madžarske, Bolgarije, Grčije in Hrvaške. V Bruslju namreč vztrajajo, da so meddržavni sporazumi, ki so jih naštete države zaradi gradnje plinovoda čez njihova ozemlja sklenile z Rusijo, v nasprotju z evropsko zakonodajo. Oettinger je zato od držav že prejšnji teden zahteval, da začasno zamrznejo projekt in s pogajanji ponovno »odprejo« omenjene sporazume. Včeraj pa je svojo retoriko še zaostril.
Pri tem najbrž ni naključje, da Oettingerjevo odkrito žuganje Sloveniji in drugim državam časovno sovpada z ukrajinsko krizo. Medtem ko v Kijevu več sto tisoč ljudi protestira proti odločitvi predsednika Viktorja Janukoviča, da se bo država odpovedala podpisu pridružitvenega sporazuma z EU, se v zakulisju bijejo boji, ki bodo odločili, ali se bo Ukrajina utrdila v interesni sferi Rusije ali pa bo na dolgi rok postala vzhodna meja Unije. V sporu ima ključno vlogo Nemčija, ki odkrito podpira ukrajinsko opozicijo. Iz te države prihaja tudi komisar Oettinger, sicer dolgoletni vplivni član nemške vladajoče stranke Krščansko-demokratska unija (CDU), ki jo vodi nemška kanclerka Angela Merkel.
Če je evropska komisija vrsto let zgolj potihoma skušala upočasniti Južni tok, je Oettinger v zadnjih tednih snel rokavice. Zdi se, da je tudi plinovod, ki naj bi povezal bolgarsko črnomorsko obalo z Italijo, v tej geopolitični igri le eno od bojišč. Z učinkovitim napadom na projekt bi lahko Nemčija dobila vsaj troje. Prvič, oslabila ruski vpliv v jugovzhodni Evropi. Drugič, omejila povečevanje energetske odvisnosti več evropskih držav od Rusije. In tretjič, »fronto« vrnila v pas držav med Baltskim in Črnim morjem. Ne gre zanemariti tudi dejstva, da bo ukrajinska kriza še okrepila vodilno vlogo Nemčije v EU. Še ne tako dolgo nazaj je sicer Rusiji prav Nemčija pomagala krepiti energetski vpliv v Evropi. Lani je tako po desetletju priprav začel obratovati plinovod Severni tok, ki je Rusijo ob zgražanju Poljske prek Baltskega morja neposredno povezal z Nemčijo.
To priča o tem, da je Slovenija v tem trenutku kmet na šahovnici kratkoročnih interesov višjih sil in da se bi morala na vsak način skušati izogniti tej vlogi. Za zdaj sta pred našo državo le dve slabi in ena dobra možnost. Prva je, da se bo Slovenija kljub temu, da njen sporazum z Rusijo o Južnem toku eksplicitno omenja spoštovanje zakonodaje EU, o tem dokumentu začela pogajati na novo. S tem bo tvegala nadaljnje sodelovanje pri plinovodu, ki bi ga lahko Gazprom izpeljal prek Avstrije, in – kar je pomembneje – poslabšanje odnosov z Rusijo, eno večjih zunanjetrgovinskih partneric. Druga možnost je, da se Slovenija še bolj obrne proti Moskvi in začne graditi plinovod, ne da pred tem uredi njegov status v Bruslju, V tem primeru bo, kot je včeraj napovedal Oettinger, spet v težavah. Čakal bi jo postopek, ki bi ji lahko prinesel visoko denarno kazen.
Tretja, še najboljša možnost je, da tudi v zaostrenem diplomatskem spopadu skuša najti ravnotežje. Ob tem, ko bi čakala na razplet merjenja moči med Brusljem in Moskvo in iztek Oettingerjeva mandata, ki se konča v začetku leta 2015, bi v senci pospešeno pripravljala vse za čim hitrejšo izpeljavo projekta: od umeščanja v prostor do urejanja drugih vprašanj s financiranjem in podpisom tranzitne pogodbe na čelu.
Kaj bo torej storila Slovenija? Kot je včeraj dejal minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel, bo naša država vztrajala pri projektu. »Komisarju sem ponovil, da gre za milijardo evrov vreden projekt, ki je s stališča investicije izrednega pomena za Slovenijo in ki ga izvajamo v skladu z evropsko zakonodajo,« je poudaril Omerzel, ki meni, da »bi se morala EU aktivneje vključiti v pogovore z Rusijo«. »To bi morala storiti, če jo res moti način gradnje plinovoda. Ne želim, da se ta zgodba lomi na hrbtu manjših držav,« je dodal Omerzel.
