V prvi polovici letošnjega leta se je gospodarstvo skrčilo za 3,2 odstotka. Po 4,6-odstotnem padcu bruto domačega proizvoda (BDP) v prvem letošnjem četrtletju se je ta v drugem četrtletju na letni ravni znižal za 1,7 odstotka.
Podatki statističnega urada se tako za zdaj gibljejo v okviru poletne napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki je za letošnje leto predvidel 2,4-odstotni padec BDP. A pred državo in pred Umarjevo jesensko napovedjo gospodarske rasti je še vroča jesen, ko naj bi bilo končno jasno, koliko sredstev bo država potrebovala za sanacijo bančnega sistema, kakšne dodatne varčevalne ukrepe je predvidela vlada ter kako zadovoljni so z uresničevanjem zavez za javnofinančno konsolidacijo Slovenije v Bruslju.
Domača poraba in naložbe so tiste, ki najbolj negativno vplivajo na gospodarsko rast. Prva je tako upadla za 3,4 odstotka, bruto naložbe pa za 8,1 odstotka. »Tako zasebna poraba kot naložbe so močno pod vplivom pričakovanj,« pojasnjuje dr. Igor Masten z ljubljanske ekonomske fakultete, ki ga včeraj objavljeni podatki niso presenetili. »Podatki o gospodarski rasti v drugem četrtletju so skladni s pričakovanji,« pravi Masten in napoveduje zanimivo jesen. Prvi ključni podatek bodo rezultati pregleda aktive bank in stresni testi, in če bodo številke v okviru načrtov in zmožnosti države, bo to zagotovo prispevalo k večji stabilnosti ter posledično pozitivno vplivalo na pričakovanja ljudi. Ko bodo banke dobile potreben kapital, bodo končno lahko znova začele podpirati gospodarstvo in prevzemati tveganja pri njegovem financiranju. Drug pomembni jesenski dogodek bo ocena evropske komisije, ki bo med drugim pogledala, kako Slovenija uresničuje devet priporočil za odpravo makroekonomskih ravnovesij. Če bo ta relativno pozitivna, ni izključeno, da bo slovensko gospodarstvo že prihodnje leto beležilo rast. Masten ne pričakuje, da bo za jesen napovedan nov paket varčevalnih ukrepov potrošnjo dodatno bistveno prizadel, saj se varčevanje napoveduje že leto dni, večina pa nujnost varčevanja zdaj tudi že razume in je trošenje že zmanjšala.
V drugem letošnjem četrtletju se je trošenje gospodinjstev zmanjšalo za dva odstotka, države za 3,1 odstotka, je bil pa negativni vpliv domačega povpraševanja na gospodarsko aktivnost v drugem četrtletju manjši kot poprej. Ob tem velja omeniti, da je Slovenija v drugem četrtletju zabeležila 10,3-odstotno anketno brezposelnost, kar je nekoliko bolje kot v prvem četrtletju, še vedno pa slabše kot pred letom dni. Število brezposelnih je s 111.000 upadlo na 104.000, še vedno pa se je zvišalo med mlajšimi od 25 let, kjer je stopnja brezposelnih dosegla 24,2 odstotka, medtem ko je v drugih starostnih skupinah upadlo.
Medletno rast potrošnje trajnih dobrin na Umarju medtem pojasnjujejo z enkratnimi dejavniki. Ocenjujejo, da je ta predvsem posledica občutnejšega padca v drugem lanskem četrtletju pred uvedbo Zakona o uravnoteženju javnih financ (Zujf), poleg tega so ljudje z nakupi pohiteli tudi zaradi dviga davka na dodano vrednost s 1. julijem letos. Naj ob tem omenimo, da je statistični urad včeraj popravil podatek o BDP v minulem letu, in sicer je bil ta lani v primerjavi s prvotnimi podatki manjši še za 0,2 odstotne točke ter dosegel 2,5-odstotni padec, na popravek pa je vplivala predvsem nižja poraba gospodinjstva, ki se je dejansko znižala za 4,8 odstotka.
Edini dejavnik s pozitivnim vplivom na gospodarsko rast tako ostaja izvoz. Ta se je na letni ravni v drugem četrtletju zvišal za dva odstotka in se v primerjavi s prejšnjimi četrtletji še okrepil. Po daljšem času se je znova povečal izvoz v države Evropske unije, kjer gospodarska aktivnost znova raste. Slabše kot v Sloveniji je bilo v drugem letošnjem četrtletju po pojasnilih Umarja le še na Cipru.