Slovenija razmišlja o izstopu iz skupine držav, ki želijo uvesti davek na finančne transakcije, saj ekonomska logika za tem davkom zanjo ne drži, je danes v Bruslju povedal finančni minister Uroš Čufer. A iz pobude uradno še ni izstopila, saj je treba prej izvesti ustrezne postopke na vladi in v parlamentu, je še dodal.
"Pred časom, ko je Slovenija vstopila v to skupino, smo ocenjevali, da bo izplen od tega davka kar dober. Ko smo potem ponovno naredili oceno učinkov davka, smo ugotovili, da bo izplen bistveno manjši, kot je bil predviden, tudi po najbolj optimističnih variantah, in da je to davek, ki bo težko pokril tudi lastne stroške zbiranja in implementacije," je pojasnil minister.
Ker je namen politične izjave o davku na finančne transakcije, ki jo je sprejelo deset članic unije, pospešiti in okrepiti zavezo za uvedbo tega davka, se ji Slovenija, ki ima že dlje časa pomisleke in želi dejansko v drugo smer, ni pridružila, a za formalen izstop je treba še izpeljati določene postopke, je povedal Čufer.
Na vprašanje, kakšni so bili odzivi drugih članic, ki sodelujejo v pobudi, je minister odgovoril, da je vsaka država suverena, da poišče tisto davčno strukturo, ki je zanjo najbolj optimalna, in da ni nobenega razočaranja, saj vsak razume, da vsak deluje v svojem interesu.
Davek na finančne transakcije naj bi Sloveniji po neuradnih navedbah prinesel tri milijone evrov na leto. Pričakovati je, da bo minister izstop iz pobude predlagal v kratkem in da bo Slovenija kmalu izvedla vse potrebne postopke zanj. Viri v Bruslju sicer pobudi ne napovedujejo svetle prihodnosti, češ da je verjetno, da bo po evropskih volitvah razpadla.
Slovenija mora nadaljevati reforme, potrebni dodatni fiskalni ukrepi
Slovenija mora za odpravo presežnih gospodarskih neravnovesij nadaljevati reforme, skoraj zagotovo pa bodo potrebni tudi še dodatni ukrepi za znižanje javnofinančnega primanjkljaja na 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) v prihodnjem letu, je danes v Bruslju dejal finančni minister
Da bosta Slovenija in Italija, ki se soočata s presežnimi makroekonomski neravnovesji, morali okrepiti ukrepanje in da se tega obe dobro zavedata, je poudaril tudi šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem po ponedeljkovem sestanku evroskupine, ki je razpravljala o marčnem poročilu Evropske komisije o makroekonomskih neravnovesjih.
Ponedeljkova razprava po Čuferjevih besedah "ni bila zelo presenetljiva", saj so bili vsi elementi, o katerih so se pogovarjali, že pred časom javni. Slovenija še vedno ima makroekonomska neravnovesja, ki jih pospešeno odpravlja, vendar ta postopek še ni končan, kar pomeni, da je pomembno nadaljevati reforme, je poudaril minister.
Pri tem je izpostavil čiščenje bančnega sistema, pri čemer je treba do konca izpeljati še nekatere transakcije, razdolževanje podjetij, nadaljevanje privatizacije in oblikovanje Slovenskega državnega holdinga ter uresničitev zastavljenih ciljev na področju fiskalne konsolidacije.
Evropska komisija bo proračunsko in reformno ukrepanje Slovenije ocenila 2. junija. Če bo presodila, da ukrepanje za odpravo presežnih neravnovesij ni dovolj odločno, lahko sproži postopek za odpravo presežnih neravnovesij, ki v skrajnem primeru pomeni 0,1 odstotka BDP kazni.
Minister Čufer sprožitve tega postopka 2. junija ne pričakuje, pričakuje pa še kakšen pogovor o ukrepih, tudi v luči "naše politične nestabilnosti, ki zagotovo zmanjša našo sposobnost odločanja in moč implementacije ukrepov". Ob tem je pristavil, da je sicer v Evropi zelo pogosto kakšna država brez vlade.
