Slovenija je tretja najbolj obremenjena država z okoljskimi dajatvami v EU. Več omenjenih dajatev od podjetij v Sloveniji plačujejo le še podjetja na Danskem in Nizozemskem.
Po ugotovitvah carinske uprave so tako državni in občinski proračuni leta 2011 od okoljskih dajatev prejeli slabih 30 milijonov evrov, samo v prvih desetih mesecih lanskega leta pa že skoraj 40 milijonov evrov. Če bi mednje po vzoru Eurostata prištevali še pobrano trošarino od energentov in električne energije, ki je leta 2011 znašala skoraj 944 milijonov evrov, bi okoljske dajatve predstavljale eno od najpomembnejših postavk proračunskih prihodkov. Medtem ko podjetja opozarjajo, da visoke dajatve zmanjšujejo konkurenčnost države, ki obenem pobranih milijonov ne vrača v gospodarstvo, vladajoči opozoril ne želijo slišati. Ravno nasprotno, vlada v kratkem načrtuje še višje dvige trošarin na energente.
Do obstoječe politike okoljskih dajatev so kritični bolj ali manj v vseh podjetjih. »Če so leta 2005 davki na energijo predstavljali 2,47 odstotka BDP, so v letu 2010 znašali že 3,07 odstotka, medtem ko je povprečje v državah EU znašalo 1,79 odstotka,« poudarja Marjan Mateta, predsednik uprave sežanskega Mitola, ki proizvaja lepila, in dodaja, da je Slovenija zaradi visokih okoljskih dajatev manj konkurenčna, kot bi bila sicer. Podobno je v primerjavi s povprečjem držav EU po pojasnilih Mateta tudi pri davkih na onesnaževanje. Ti so še leta 2005 predstavljali 0,24 odstotka BDP, lani pa so – čeprav nižji – z 0,17-odstotnim deležem v BDP še vedno krepko presegali povprečje držav EU (leta 2010 je znašalo 0,1 odstotka BDP).
Dodatna težava po oceni članice uprave Cinkarne Celje Nikolaje Podgoršek - Selič je, da politika okoljskih dajatev ne omogoča vračanja zbranih sredstev v investicije za izboljšanje stanja okolja. V mežiškem TAB, ki proizvaja svinčene baterije in akumulatorje, predlagajo uvedbo sistema povratnega subvencioniranja, ki bi podjetjem omogočil, da sredstva, namenjena za okoljske dajatve, sama ponovno vložijo v razne okoljske projekte. Leta 2011 so v TAB za dajatve namenili dobrih 110.000 evrov, lani pa več kot 70.000 evrov, skoraj vse za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališču, ki ni infrastruktura, namenjena izvajanju obvezne gospodarske javne službe. »Država bi morala razmisliti, kako bi z delom pobranih sredstev spodbudila zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Shema spodbud, vpeljana za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida, je bila pred tremi leti ukinjena, do sprememb zakonodaje pa še ni prišlo,« dodaja vodja službe za varstvo okolja pri GZS Janje Leban.
A težav je še veliko. V Leku, ki državi za okoljske dajatve na leto plača nekaj sto tisoč evrov, so tako kot neupravičeno ocenili tudi višino nekaterih okoljskih dajatev. »Takšen primer predstavlja okoljska dajatev na F-pline (fluorirane toplogredne pline, op. p.), ki trenutno presega nabavno vrednost plina,« so poudarili. V Salonitu Anhovo so prepričani, da bi gospodarstvo v obstoječi težki situaciji težko preneslo še dodatno zviševanje okoljskih dajatev ali uvajanje novih.
Novomeška Krka v Sloveniji na leto plačuje 400.000 evrov okoljskih dajatev na odpadno embalažo, odpadno vodo, emisijo ogljikovega dioksida, zbiranje in odstranitev elektronske opreme. Med okoljskimi dajatvami, ki jih plačuje Gorenje (samo v prvih desetih mesecih leta 2012 so v proračun nakazali več kot 140.000 evrov, skupaj v dveh letih pa 290.000 evrov), so dajatve na odpadno električno in elektronsko opremo, embalažo, odlaganje odpadkov, takso CO
2
za zemeljski plin, mazalna olja in tekočine, F-pline, odpadne vode in vodna povračila. »Plačujemo tudi prispevek za razgradnjo proizvodov po poteku življenjske dobe. opozarja direktorica za varstvo okolja ter varno in zdravo delo v Gorenju Vilma Fece, Vilma Fece je Sredstva iz okoljskih dajatev in taks bi se morala porabiti za izboljšanje stanja okolja, ne pa da gredo v državni proračun,« meni direktorica za varstvo okolja ter varno in zdravo delo v Gorenju Vilma Fece. V papirnici Vipap Videm Krško so poudarili, da so mehanizmi povračil zbranih sredstev v odpravljanje okoljskih problemov tako rekoč prepovedani, ker se smatrajo kot nedovoljena pomoč gospodarstvu. In to, četudi so stare članice EU take mehanizme uporabljale, ko so sanirale lastne okoljske probleme.Za bolj učinkovito gospodarstvo bi bilo treba tovrstne dajatve in trošarine čimbolj znižati oziroma, če so okoljski davki že tako visoki, pa bi bilo nujno razbremeniti stroške dela. Tudi pri slednjih smo nad povprečjem v Evropi,« je opozorila Lebanova. Pri tem je dodala, da imamo iz naslova energije več vrst obremenitev, zato se zastavlja vprašanje, ali je smiselno, da podjetja plačujejo še dajatve za izpuste ogljikovega dioksida. Jože Renar, direktor Zbornice gradbeništva in gradbenega materiala pri GZS, pa je zelo zaskrbljen, ker v Sloveniji obstajajo ene od najvišjih cen plina v EU, hkrati pa so tudi trošarine na plin med najvišjimi. Zaradi teh in posledično nekonkurenčnega okolja pa Renar celo napoveduje, da bi katero od tujih proizvodnih podjetij na našem trg lahko zapustilo Slovenijo.