Čeprav je Bruselj pred nekaj tedni popravil gospodarsko napoved Slovenije in je zatem na zadovoljstvo vlade udarila presenetljiva novica o rasti slovenskega BDP v zadnjem četrtletju lani, ugotovitve evropske komisije kažejo, da slovensko gospodarstvo še ni dovolj zrelo, da bi zdržalo podroben pregled. Slovenija je bila namreč kot edina doslej še drugič uvrščena na seznam držav z najizrazitejšimi gospodarskimi neravnovesji, kjer ji tokrat delata družbo Italija in Hrvaška. Nad vsemi tremi bo s posebno pozornostjo letos bdela komisija, ki želi hiter odziv vlad in odločne ukrepe.
Prezadolžena podjetja, nizka potrošnja...
Čeprav je Slovenija z dokapitalizacijo in prenosom slabih terjatev bank na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) zagnala kolesje sanacije bančnega sistema, za vlado letos ne bo počitka. V Bruslju so z napredkom pri sanaciji bank zadovoljni, prav tako s trudom na drugih ekonomskih področjih, vendar hkrati opozarjajo: »Makroekonomska neravnovesja so bila tako velika, da so v Sloveniji še vedno prisotna zajetna gospodarska tveganja.« Tako bo vlada morala najti nove načine, kako sanirati prezadolžena podjetja, spodbuditi potrošnjo in zaposlovanje, okrepiti konkurenčnost gospodarstva, učinkoviteje upravljati premoženje in izpeljati urejeno privatizacijo, brzdati zadolževanje in javnofinančni primanjkljaj. Olli Rehn, evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve, je še posebno izpostavil nevarnost, da Sloveniji do leta 2015 ne bi uspelo znižati javnofinančnega primanjkljaja pod mejo treh odstotkov BDP. Predlog proračuna za letošnje leto mora vlada na ocenjevanje v Bruselj poslati najkasneje do konca aprila.
Rebalans že v pripravi?
Črt Kostevc, izredni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, meni, da pomisleki komisije ne predstavljajo večjega presenečenja in da se vlada verjetno tako in tako že pripravlja na rebalans proračuna, saj je bil pretekli narejen na podlagi zelo optimističnih napovedi. V oči so zbodla predvsem nerealna pričakovanja prihodkov od nepremičninskega davka, o katerem je vlada vnovič razpravljala včeraj, in prodaje državnega premoženja. »Upam, da je vlada prišla do zaključka, da je z davki prišla do zgornje meje,« je ob tem dejal Kostevc in opozoril, da bo to verjetno pomenilo nove reze na odhodkovni strani, kjer ob že tako skromnih investicijah države ni več veliko možnosti. Zaradi dogovora s sindikati večja odpuščanja niso možna, prehodi v upokojitev predstavljajo le odstotek ali dva javnih uslužbencev na leto, medtem ko je prezaposlovanje iz javnega v zasebni sektor vsaj na kratek rok enostavno predrago. Tretja možnost so plače in Kostevc se boji, da so rezi na tem področju vse bliže.
Ne glede na to, za kakšne reze se bo vlada odločila, bo morala pri pripravi proračuna in gospodarskih ukrepov slediti priporočilom Bruslja, sicer lahko to v skrajnem primeru namesto nje naredi tudi Svet EU, ki lahko določi korektivne ukrepe in jih tudi natančno časovno opredeli. Napredek države pa striktno preverja. V ekstremnem primeru lahko »neposlušno« državo doletijo nefinančne kazni in celo denarna kazen v višini 0,1 odstotka BDP, kar bi v slovenskem primeru pomenilo skoraj 35 milijonov evrov. A glede na to, da so včeraj na ministrstvu za finance napovedali, da pripravljajo celovite ukrepe, se tega za zdaj ni bati.