"Objavljeni rezultati so tako presegli tudi najbolj optimistične napovedi o gospodarski aktivnosti v Sloveniji. Kljub optimizmu, ki nas navdaja ob teh številkah, pa je vlada zavezana nadaljevati z reformnim zagonom, kar bo omogočalo doseganje stabilne gospodarske rasti v srednjeročnem obdobju, ki jo bodo občutili tudi državljani," so zapisali v premierkinem kabinetu.
BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, ki jih za primerjave znotraj EU uporablja evropski statistični urad Eurostat, se je v zadnjem lanskem četrtletju lani v primerjavi s tretjim četrtletjem zvišal za 1,2 odstotka. V primerjavi z enakim četrtletjem predlani pa se je povečal za 1,9 odstotka.
V zadnjem lanskem četrtletju je BDP po neprilagojenih podatkih zabeležil rast po osmih zaporednih padcih. Medtem pa je BDP po prilagojenih podatkih po najnovejših ocenah statističnega urada beležil pozitivne rasti že vse lansko leto. V prvem četrtletju lani se je v primerjavi s predhodnim četrtletjem povečal za 0,1 odstotka, v drugem za 0,2 odstotka, v tretjem za 0,4 odstotka in v četrtem za omenjenih 1,2 odstotka.
K rasti BDP po neprilagojenih podatkih so največ, za 3,3 odstotne točke, prispevale bruto investicije, torej bruto investicije v osnovna sredstva ter spremembe zalog, so navedli statistiki.
Bruto investicije povečane za 5,9 odstotka
Bruto investicije v osnovna sredstva so se v zadnjem lanskem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem predlani povečale za 5,9 odstotka. Najbolj, za dobrih 11 odstotkov, so se povečale investicije v zgradbe in objekte, predvsem na račun gradnje inženirskih objektov. Investicije v opremo in stroje pa so se povečale za 2,9 odstotka.
Domače trošenje se je povečalo za tri odstotke, stanje pa se je izboljšalo tudi pri končni potrošnji gospodinjstev. Ta je bila enaka kot pred letom, predvsem zaradi blage rasti trošenja drugih proizvodov, ki se je povečala za 0,2 odstotka. Trošenje trajnih dobrin se je znova zmanjšalo, tokrat za 4,5 odstotka.
Izdatki države za končno potrošnjo so se v zadnjem lanskem četrtletju zmanjšali za 1,9 odstotka, kar je za nekoliko manj kot v prejšnjih četrtletjih. K temu je največ prispevalo varčevanje na področju zdravstva ter socialnega varstva.
Na BDP je pozitivno tudi tokrat vplivalo zunanje povpraševanje. Negativno pa je h gospodarski rasti prispeval saldo zunanje trgovine zaradi visokega uvoza. Njegov negativni prispevek k rasti je znašal 0,7 odstotne točke.
Izvoz se je v zadnjem lanskem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem leto prej povečal za 3,7 odstotka, kar je nekoliko manj kot v tretjem četrtletju, ko je zabeležil štiriodstotno rast. Uvoz se je okrepil za 4,9 odstotka, predvsem na račun uvoza energentov ter motornih vozil pri blagu in uvoza gradbenih storitev ter svetovalnih storitev pri storitvah.
Foto: Luka Cjuha
S proizvodnega vidika se je dodana vrednost povečala v večini dejavnosti. Najbolj se je povečala v gradbeništvu, in sicer za 7,7 odstotka. V predelovalnih dejavnostih se je po osmih zaporednih padcih tokrat povečala za 2,1 odstotka. V gostinstvu pa se je povečala v nekoliko manjši meri kot v predhodnem četrtletju, in sicer za 1,4 odstotka.
Februarja v Sloveniji 0,1-odstotna inflacija
Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin februarja zvišale za 0,1 odstotka. Prav takšna je bila tudi inflacija na letni ravni. K februarski inflaciji, ki je bila nižja kot v prejšnjih letih, so prispevale predvsem nove kolekcije obleke in obutve, navzdol pa so jo potiskala cenejša goriva in maziva ter zelenjava.
Oblačila so bila februarja za 3,4 odstotka dražja kot januarja, obutev pa za 1,9 odstotka, so izračunali na državnem statističnem uradu. Mesečno inflacijo so zvišale tudi višje cene cvetja in izdelkov za vrtnarstvo (za 5,3 odstotka), med podražitvami pa so izstopale še višje cene storitev za šport in rekreacijo, kanalščine in prevoznih storitev.
Na drugi strani so se goriva in maziva v tem mesecu pocenila za 1,1 odstotka, zelenjava pa za 3,7 odstotka.
Potem ko je bila januarja letna rast cen 0,8-odstotna, je bila februarja le še 0,1-odstotna. V enem letu so se storitve podražile za 1,7 odstotka, blago pa se je pocenilo za 0,6 odstotka.
Najopaznejša rast cen v skupini alkoholne pijače in tobak
Povprečna letna rast cen je bila najopaznejša v skupini alkoholne pijače in tobak, prve so se podražile za 2,2 odstotka, tobak pa za tri odstotke.
Cene hrane in brezalkoholnih pijač so se v letu dni v povprečju zvišale za 0,9 odstotka. V tej skupini so se izraziteje zvišale cene mleka, mlečnih izdelkov in jajc (za 3,6 odstotka) ter kruha in izdelkov iz žit (za 2,5 odstotka), znižale pa so se zlasti cene zelenjave (za 2,6 odstotka) in sadja (za 1,5 odstotka).
Gostinske in nastanitvene storitve so se na letni ravni podražile za 0,9 odstotka, cene v skupini stanovanje so bile višje za 0,4 odstotka, v skupini rekreacija in kultura pa za 0,3 odstotka.
Skupno letno inflacijo so na drugi strani znižale nižje cene naftnih derivatov (goriva in maziva so se pocenila za 6,1 odstotka, tekoča goriva za 4,2 odstotka). Dodatno so letno stopnjo inflacije znižale nižje cene obleke in obutve (za 2,8 oz. 4,3 odstotka).
Povprečna letna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjavo rasti cen v EU, je v februarju znašala 0,2 odstotka.
