Spletna mesta družbe Dnevnik, d.d., uporabljajo piškotke

Nova evropska direktiva zahteva, da od vas pridobimo soglasje za namestitev piškotkov na računalnik in vam omogočimo upravljanje z njimi. Dnevnik, d.d., uporablja piškotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani, analitične piškotke, ki nam olajšajo izboljševanje uporabniške izkušnje, ter piškotke zunanjih partnerjev, kot so oglasni piškotki, s katerimi vam ponujamo relevantne oglase.

S klikom na spodnji gumb soglašate z uporabo piškotkov.

 Strinjam se

  • Kaj so piškotki in kako delujejo »

    Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

  • Spremeni nastavitve piškotkov »

    Nastavitve piškotkov lahko kadarkoli spremenite tudi na povezavi »O piškotkih« na dnu strani.

RSS

Slovenija deveta v območju evra po prilagoditvi izzivom krize

Bruselj -  Slovenija se uvršča na deveto mesto med članicami območja evra po napredku pri prilagajanju izzivom krize, na osmem mestu pa se nahaja na lestvici ostrine konsolidacije javnih financ v obdobju od 2009 do 2012, kaže spomladanska dopolnitev raziskave Euro Plus Monitor, ki jo pripravljata organizacija Lisbon Council in nemška banka Berenberg.

Simbolična slika. (FOto: Tomaž Zajelšnik)

Bruseljski think tank in ena vodilnih nemških zasebnih bank sta vstopila že v tretje leto pregleda finančnega in gospodarskega stanja v Evropi, imenovanega Euro Plus Monitor. Sprva je ta vključevala le države v območju evra, lani pa sta izvajalca dodala še Poljsko, Švedsko in Veliko Britanijo.

Tokratna spomladanska dopolnitev upošteva dodatne podatke od lani novembra objavljene letne raziskave, upošteva pa tudi morebitne popravke uradnih podatkov.

Raziskava ugotavlja, da je pri uspešnosti prilagajanja na izzive krize še naprej na vrhu Grčija. Tej sledijo Irska, Španija, Portugalska, Estonija, Slovaška, Poljska, Italija, Malta, Velika Britanija in Slovenija.

Slovenija se tako med članicami območja evra uvršča na deveto mesto, med vsemi vključenimi članicami unije pa na 11. mesto. Najbolj uspešna je Slovenija pri izboljšanju položaja v zunanjetrgovinski bilanci in krepitvi izvoza.

V primerjavi z novembrsko raziskavo je Slovenija pridobila eno mesto, medtem ko je Ciper nazadoval za eno mesto in pristal takoj za njo. Slovenska ocena je vseeno precej nižja od najvišje ocenjenih držav. V primerjavi z grško je tako enkrat nižja.

V splošnem velja, da so pri prilagajanju na izzive krize višje tiste države, ki jih je kriza najbolj prizadela in morajo, nekatere tudi zaradi vključenosti v program mednarodne finančne pomoči, sprejemati številne javnofinančne in reformne ukrepe.

Poleg njih so v tej skupini še države iz srednje in vzhodne Evrope, ki so znane po svojem reformnem zagonu. Gre na primer za Poljsko, Slovaško in Estonijo.

Na spodnjem delu lestvice po prilagajanju na krizo so zahodnoevropske članice, ki so bodisi reforme izpeljale že v preteklosti in jih kriza ni tako prizadela, bodisi pa v prilagoditvenih ukrepih zaostajajo.

Čisto na dnu je tako Luksemburg, sledijo pa Avstrija, Belgija, Nemčija, Švedska, Finska, Nizozemska in Francija.

Grčija vodi po ostrini konsolidacije javnih financ

Po ostrini konsolidacije javnih financ je daleč pred vsemi spet Grčija, kjer je višina prilagoditve primarne javnofinančne bilance (torej pred stroški servisiranja dolga) v obdobju od 2009 do 2012 presegla 14 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).

Precej za Grčijo je na drugem mestu Portugalska, nato pa sledijo Poljska, Irska, Španija, Velika Britanija, Italija, Francija, Slovaška in Slovenija.

Med članicami območja evra je tako Slovenija osma, med vsemi državami v raziskavi deseta, njena ocena pa se je od novembra nekoliko poslabšala. Višina primarne fiskalne prilagoditve v Sloveniji je med 2009 in 2012 znašala okoli dva odstotka BDP.

Najmanj je bilo treba javnofinančno stiskati tistim državam, ki so že ob vstopu v krizo imele izjemno stabilne javne finance. Gre za Švedsko, Luksemburg, Finsko in Avstrijo.

Lisbon Council in banka Berenberg sicer ugotavljata, da je območje evra pri prilagajanju na krizne izzive na pravi poti. Če bodo članice območja skupne valute tako nadaljevale, bi bilo lahko krize do konca leta konec.

Ob tem avtorji raziskave hvalijo dosežene uspehe ranljivih članic pri stabilizaciji javnih financ. Po strogem varčevanju v minulih letih v večini držav ne vidijo potrebe po bistvenih dodatnih ukrepih za zagotovitev fiskalne vzdržnosti. Najhuje naj bi bilo tako že za temi članicami, njihove javne finance pa naj bi se ob vrnitvi rasti hitro izboljšale.

Velik napredek ugotavljajo tudi pri prilagoditvi stroškov dela in izboljšanju položaja v zunanjetrgovinskih bilancah, s čimer naj bi bila ustvarjena podlaga za novo rast, če se bo reformni zagon nadaljeval.

Avtorji pozivajo predvsem k nadaljnjim spremembam na trgu dela, jasnim sporočilom s strani odločevalcev, da je najhujšega varčevanja konec, in k nadaljnjim ukrepom za dvig zaupanja v evro.

Nezadovoljni pa so avtorji raziskave s Francijo, kjer bistvenega napredka v zadnjih mesecih ne vidijo. Če v Parizu ne bodo okrepili reformnih prizadevanj, se bo razkorak do gospodarsko uspešne Nemčije le še povečeval, opozarjajo.

Reproduciranje, povzemanje in citiranje vsebin je dovoljeno ob pogojih in na način, ki so navedeni tukaj.

Komentarji

Uredništvo Dnevnik.si spodbuja razpravo uporabnikov o novinarskih prispevkih. Uporabnike poziva, naj pri izražanju mnenj upoštevajo pravila komentiranja. V prizadevanju za preprečevanje sovražnega govora na spletu, ki je po zakonu kazniv, smo se pridružili nacionalnemu projektu Spletno Oko. S klikom na gumb Spletno Oko lahko prijavite komentar, za katerega domnevate, da je sovražen. Prijavo prejmeta upravitelj portala in prijavna točka Spletno Oko, ki jo obravnava le v primeru izpolnjenih kriterijev domnevno nezakonite vsebine.

Prijavi sovražni govor

Prva kotacija Osveženo: 23.04.2014, 12:59
GRVG 4,70 -1,05%
IEKG 1,16 0,00%
KRKG 65,00 1,09%
LKPG 15,50 0,00%
MELR 75,90 -0,76%
PETG 288,95 0,64%
POSR 11,30 0,89%
TLSG 142,90 0,67%
ZVTG 23,24 -1,11%