V domžalskem Heliosu, kjer so še pred prihodom novega lastnika kar sami izpeljali množična odpuščanja, je vnovič završalo. V dneh, ko naj bi avstrijski Ring končno nakazal obljubljeno kupnino, so se pojavile informacije, da se bo v kratkem vse premoženje še ne dokončno prevzete družbe znašlo pod kar 150 milijonov evrov vredno hipoteko. Teh informacij včeraj v Heliosu niso zanikali.

Nadzorni svet Heliosa, v katerem bodo le še dober teden dni sedeli predstavniki odhajajočih delničarjev, naj bi zato na včerajšnji seji od uprave pod vodstvom Uroša Slavinca terjal nedvoumen odgovor na vprašanje, ali se je brez njihove vednosti z bankami upnicami v korist Avstrijcev res dogovorila o najemu sindiciranega posojila. Z njim naj bi med drugim refinancirali obstoječe obveznosti skupine Helios, ki po zadnjih informacijah znašajo nekaj več kot 90 milijonov evrov. Kot smo izvedeli, naj bi nove banke financerke zahtevale tudi vpis hipotek na do zdaj večinoma neobremenjenem Heliosovem premoženju. Neuradno naj bi v zvezi s tem na šefa Heliosa pritiskali Avstrijci, tako da ni izključeno, da je bil uspešen dogovor o refinanciranju obveznosti eden od pogojev za zagotovitev finančnih virov za prevzem.

Ker naj bi pogajanja o tem potekala mimo nadzornega sveta, in to tik pred zaključkom 140 milijonov evrov težkega prevzema, naj bi se več nadzornikov Heliosa upravičeno spraševalo, ali bo nemara del izposojenih sredstev tako ali drugače namenjen zapiranju finančne konstrukcije za skorajšnji prevzem.

Še pred meseci naj bi se v avstrijskem Ringu hvalili, kako so si prek ameriških skladov Franklin Templeton in Blackstone Group zagotovili dovolj sredstev tako za prevzem kot za poplačilo obstoječih financerjev Heliosa. Za to naj bi v grobem potreboval kar okoli četrt milijarde evrov. Vendarle naj bi bilo aktualno poslovanje Heliosa pod načrti, pa tudi vpliv aktualne krize v Ukrajini prevzemnikom povzroča nemalo težav pri zagotavljanju teh sredstev. Na to nakazuje tudi podatek, da bodo v Domžalah, kjer se v zadnjem obdobju pospešeno razdolžujejo in prodajajo poslovno nepotrebno premoženje, očitno tudi naprej najmanj obdržali obstoječo raven zadolženosti.

Za dodatni zaplet je včeraj poskrbel še predsednik uprave Heliosa Uroš Slavinec, ki naj bi na seji na vprašanja nadzornikov o okoliščinah najemanja sindiciranega posojila odgovoril, da gre za kompleksno zadevo in da jim bo ustrezna pojasnila pripravil v pisni obliki, za kar pa potrebuje nekaj dni časa. Zato nadzornikom ni preostalo drugega, kot da sejo, na kateri so v prvi vrsti obravnavali lansko letno poročilo Heliosa, predčasno prekinejo in jo nadaljujejo v prihodnjem tednu.

»Tega ne morem komentirati,« pa je Slavinec zgodaj popoldne odvrnil na vprašanje Dnevnika, ali so bodoči lastniki Heliosa od njega res zahtevali, naj še pred prepisom delnic zastavi do sedaj neobremenjeno premoženje, in ali je pod pritiski popustil. Kljub vsemu je dolgoletni prvi mož Heliosa poudaril, da uprava v tem kočljivem času ne počne ničesar protizakonitega. Kot je znano, je državni zbor zaradi primerov, kot so Merkur, Pivovarna Laško in drugi sporni menedžerski prevzemi, že pred leti sprejel zakonodajo, po kateri prevzemniki svojih tarč ne smejo izčrpavati oziroma za najeta posojila obremenjevati njihovega premoženja.

Slavinec je spomnil na prihajajočo skupščino, ki bo 7. aprila in na kateri bodo novi lastniki imenovali svoje predstavnike v nadzorni svet. To se bo sicer zgodilo pod predpostavko, da bo do takrat prevzem uspešno končan. So v Ringu, ki je bistveno manjši od Heliosa, že našli denar? »Finančna konstrukcija je zapletena, po mojem vedenju pa je dogovorjena,« nam je še pojasnil Slavinec.

»Najem sindiciranega posojila nima nič zveze s prevzemom,« je včeraj zagotovil Gerald Martens, izvršni direktor Ringa, ki je že oktobra lani podpisal pogodbo o nakupu 73-odstotnega paketa delnic Heliosa. Tako naj bi šlo poleg refinanciranja obveznosti Heliosa še za posojila avstrijske družbe Rembrandtin in revolving posojila, po katerih pa lahko posežejo ob potrebi. Kategorično je zanikal, da bi v Heliosu kakor koli financirali lastni prevzem. Pri prevzemu gre za v celoti za njihova lastna sredstva, nam je pojasnil Martens. Kot smo poročali, pa pri prevzemu Heliosa skoraj zagotovo ne bo pomagal največji lastnik Ringa, britanski Oxhauth Limited. Ta je imel po javno objavljenih bilancah na ravni matične družbe na zadnji dan leta 2011 le za 1,1 milijona evrov premoženja. Na samem vrhu lastniške verige, ki prek Oxhauth Limited vodi do Ringa, pa je mogoče najti le mrežo »praznih« podjetij. Ta domujejo na naslovu vrstne hiše v londonski elitni četrti Mayfair. Njihovi uradni skrbniki pa so osebe, ki se ukvarjajo z ustanavljanjem in upravljanjem podjetij.

V vsakem primeru so v Heliosu znova šli na roko prevzemniku, ki do tega trenutka za delnice uradno še ni plačal niti evra. Kot je znano, se je Ring v prodajni pogodbi zavezal, da po prevzemu ne bo odpuščal zaposlenih oziroma da bo vsaj ohranil njihovo število, vendar so to zavezo spretno zaobšli. Še pred njihovim vstopom v lastništvo je namreč Slavinec kar sam »poskrbel« za stroške dela, tako da bo Helios Avstrijce pričakal s precej manj zaposlenimi.