Čeprav je privatizacija Telekoma Slovenije pred vrati, ga vodstvo očitno še ni začelo pripravljati za prodajo. Našemu nacionalnemu operaterju namreč še naprej upadajo čisti prihodki od prodaje, v primerjavi z lanskim poslovanjem pa je znatno padla tudi višina denarnega toka, ki bo neposredno vplivala na ponudbe za večinski državni delež Telekoma in izkupiček za proračun.
»Če bi postopek prodaje potekal nemoteno, bi lahko bil končan v roku 12 mesecev,« je ob včerajšnji predstavitvi poslovnih rezultatov za prvo polletje povedal predsednik uprave Telekoma Rudolf Skobe. Pri tem je verjetno mislil na najnovejšo idejo ministra za izobraževanje, znanost in šport Jerneja Pikala (SD), da bi pred prodajo iz Telekoma umaknili infrastrukturo in nato prodajali le še blagovno znamko. Če se bo država oziroma v njenem imenu vlada odločila za funkcionalno ločitev, bo to zagotovo podaljšalo sam postopek, če ga ne bo celo ogrozilo. V najslabšem primeru bodo ponudbe še nižje od pričakovanj. Spomnimo, da so v SD od samega začetka proti privatizaciji Telekoma.
Dodatne preglavice Telekomu povzročajo več sto milijonov evrov težke odškodninske tožbe, ki jih vodstvu očitno ne bo uspelo pravočasno zapreti. »Pri večini bomo morali počakati na odločitev sodišča,« je povedal Skobe in dodal, da so razhajanja med odškodnino, ki jo zahtevajo tožeči operaterji (T2, Tušmobil in Simobil), in tisto, ki jim jo je pripravljen plačati Telekom, kar desetkratna. Čeprav so v Telekomu še vedno prepričani o neutemeljenosti tožb ali vsaj o njihovi višini, bodo tveganja gotovo vplivala na ponudbe morebitnih kupcev.
Po dolgem času je sicer Skupina Telekom ustavila upadanje obsega prihodkov, saj je v prvih šestih mesecih letos beležila nekaj več kot enoodstotno rast. Toda pripišemo jo lahko izključno izrednim dogodkom, saj so medtem čisti prihodki od prodaje padli za 1,5 odstotka na 382,2 milijona evrov. Hkrati je denarni tok iz poslovanja (EBITDA), na podlagi katerega se običajno izračunava vrednost družbe, glede na lani upadel za pet odstotkov. Če se bo trend nadaljeval, bo Skupina Telekom letos ustvarila 230 milijonov evrov EBITDA. Ob ustreznem multiplikatorju (od 4- do 5-kratnik) in odštetju neto finančnega dolga, ki je ob koncu junija letos znašal 340 milijonov evrov, bi se lahko ponudbe gibale pri okoli 120 evrov na delnico. Tako bi država za svoj 62,5-odstotni delež dobila pol milijarde evrov.
Skobe se je sicer včeraj pohvalil, da so stroški dela letos kar štiri odstotke ali 3,2 milijona evrov nižji kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček je bil medtem višji za 17 odstotkov, na kar pa je vplival izključno nižji davek na dobiček. Omenil je tudi preobrat v Makedoniji, kjer je One skoraj podvojil EBITDA in ustvaril pol milijona evrov dobička iz poslovanja (EBIT), a je to posledica predvsem sprostitve rezervacij po rešitvi spora s prejšnjim lastnikom.
