Predkazenski postopek, ki ga v povezavi z nekaterimi posli med Hotelom Slon in njegovim večinskim delničarjem, podjetjem Loxodonta, že več kot leto dni vodijo kriminalisti, bi lahko končno razkril, kdo so dejanski lastniki enega največjih ljubljanskih hotelov.
Ti so že več let skriti za verigo domačih in tujih podjetij, ki se konča na Dunaju. Tam namreč domuje zasebni zavod Agricola Privatstiftung, ki prek še ene družbe (Aucon Consulting) s sedežem na Dunaju in slovenskega podjetja Loxodonta obvladuje skoraj 80 odstotkov delnic Hotela Slon. Kdo je dejanski lastnik Agricole Privatstiftunga, iz javno dostopnih virov ni mogoče izvedeti. Po podatkih, ki nam jih je uspelo pridobiti v uredništvu, v upravi omenjenega zavoda sedi pet oseb, vse pa so avstrijski državljani. Vsaj dva od njih (Heinz Liebentritt in Robert Zehetner) zasedata vodilne položaje v družbi Aucon Consulting, ki se ukvarja z nepremičninami in finančnimi vlaganji, od novembra 2009 pa ima v lasti največjega delničarja Hotela Slon – podjetje Loxodonta.
Svetujejo, kupujejo in pomagajo iskati pralce perila
A seznam odgovornih oseb v Loxodonti in Hotelu Slon najmanj dopušča možnost, da so dejanski lastniki hotela precej bolj povezani s Slovenijo. Loxodonta, ki je še leta 2010 obvladovala »le« dobrih 50 odstotkov Hotela Slon, nato pa je svoj delež krepko povečala, ima namreč od januarja 2011 tri zastopnike. Njen direktor je Milorad Sikima, ki vodi tudi nadzorni svet Hotela Slon. Gre za poslovneža, stanujočega na Dunaju, ki je bil do leta 2009 prek svojega podjetja WHS-Trading tudi uradni lastnik hotela. Sikima prek svojih podjetij deluje v več državah, kjer se uradno ukvarja s posredništvom. Pred štirimi leti je tako Banka Slovenije WHS-Tradingu zaupala 87.500 evrov vredno letno vzdrževanje sortirnega sistema za bankovce, nekatere spletne strani pa ga omenjajo kot posrednika pri dobavi potnih listov Republiki Makedoniji, pri čemer so mu nekateri tamkajšnji politiki očitali domnevno provizijo v višini 1,17 milijona evrov.
Sikimi pri vodenju Loxodonte pomagata še dva prokurista: švicarsko-srbski poslovnež Boris Pesko, nekoč domnevno zaposlen v vplivni jugoslovanski korporaciji Genex, in Zdenka Tatić, soproga pokojnega Luke Tatića, nekdanjega predsednika nadzornega sveta Hotela Slon. Kot smo izvedeli, naj bi kriminalisti vzeli pod drobnogled prav posle med Loxodonto in Hotelom Slon. Letni poročili obeh družb namreč razkrivata, da hotel s svojim največjim lastnikom sodeluje pri svetovalnih storitvah, nakupu materiala in iskanju najboljših ponudnikov za vzdrževanje, investicijska vlaganja in – pranje hotelskega in gostinskega perila.
Podrobnejši vpogled pokaže, da Hotel Slon očitno na debelo reže kruh svojemu večinskemu lastniku. Ta je tako leta 2011 ustvaril slabih 604.000 evrov prihodkov, pri čemer več kot polovico (308.700 evrov) v poslih s Hotelom Slon. Še dodatnih 242.770 evrov so Loxodonti prinesli posli s Kompas Hoteli Bled, ki so v skoraj 82-odstotni lasti Hotela Slon. Podobno je bilo razmerje leta 2010: takrat so Loxodonti posli z obema družbama skupaj prinesli okrog 550.000 evrov, kar je le približno 60.000 evrov manj od vseh njenih prihodkov. Ob dejstvu, da ima Loxodonta pri Abanki najeto dolgoročno posojilo v višini 2,4 milijona evrov, za katero je zastavila delnice Hotela Slon, je tako mogoče sklepati, da ga družba v pretežni meri servisira s pomočjo poslov, ki jih dobi v svojih hotelih.
Direktor hotela: Fiktivnih poslov ni
To pa bi lahko bilo sporno zaradi najmanj dveh razlogov. Prvič, ker Loxodonta ni izključna lastnica Hotela Slon in (posredno) Kompas Hotelov Bled. Petino lastništva obeh družb namreč obvladujejo mali delničarji (dobrih 11,5 odstotka Kompas Hotelov Bled je tako v lasti kranjske Save), pri čemer bi ti lahko posle med Loxodonto in hoteli razumeli kot izčrpavanje. In drugič, ker so vsaj po navedbah iz ovadbe, ki so jo že konec leta 2011 od družbe Metalka Trgovina Franca Gajška (slednji je še vedno manjši delničar Hotela Slon) prejeli kriminalisti, posli med Loxodonto in Hotelom Slon morda fiktivni. Loxodonta je imela namreč leta 2010 štiri zaposlene, od tega tri z univerzitetno izobrazbo, kljub temu pa dnevno čisti in pere perilo v treh hotelih, ki imajo skupno več kot 300 sob. »S pravno neutemeljenimi izplačili si je Hotel Slon v poslovnem letu 2010 znižal dobiček in davčno osnovo,« še navaja ovadba, na podlagi katere so kriminalisti januarja lani začeli predkazenski postopek, v katerem po neuradnih informacijah zdaj čakajo na ugotovitve Dursa.
Direktor Hotela Slon Gregor Jamnik poslov lastnikov družbe včeraj ni želel komentirati. Pojasnil pa je, da v družbi »ni nikakršnih fiktivnih poslov oziroma storitev«. »Prav tako v družbi ne poteka preiskava. Smo resna in poštena družba z dolgo tradicijo in odlično lokacijo. Fiktivni posli nas ne zanimajo, vaše navedbe pa so seveda neresnične,« je zatrdil Jamnik in poudaril, da je Hotel Slon lani ustvaril 6,5 milijona evrov prihodkov. Na policijski upravi Ljubljana pa so nam potrdili, da v povezavi z lastniki Hotela Slon vodijo postopek glede suma gospodarske kriminalitete v povezavi z davčnimi zatajitvami.
