Drugi največji mobilni operater Simobil, ki ima skoraj pol manj uporabnikov od največjega Telekoma Slovenije, bo lahko po novem uporabljal večjo pasovno širino, s tem pa zagotavljal močnejši signal in hitrejšo uporabo čedalje pomembnejšega mobilnega interneta.
V skladu z včeraj končano paketno dražbo radijskih frekvenc za mobilno telefonijo, ki bodo naslednjih 15 let krojile slovenski trg, v proračun pa se bo skupno nateklo 148 milijonov evrov, bo namreč pridobil ravno toliko frekvenc kot Telekom in povrhu še nekaj blokov v pasu 1800 MHz. Za to bo drago plačal. Za pridobljene frekvence bo odštel kar 63,87 milijona evrov. To je res nekaj sto tisoč evrov manj od računa, ki ga bo moral poravnati Telekom, vendar so rezultati zaradi neprimerljive razlike v številu uporabnikov vidni. Simobil bo na enega uporabnika plačal kar 94 evrov, Telekom pa le 57 evrov.
Dražba, ki je trajala več kot tri tedne, je postregla s še enim velikim presenečenjem. Namesto Telekoma, ki je bil od začetka mišljen kot kupec bloka frekvenc v pasu 800 MHz, vezanega na obveznost pokrivanja kar 95 odstotkov prebivalstva v treh letih, je do njih prišel Simobil. Tako bo morala družba, ki dobiva finančno močnejšega lastnika (America Movil v lasti Carlosa Slima bo prevzel Telekom Austria), v prihodnosti zagotoviti tudi pokrivanje tako imenovanih belih lis. Gre za obvezno pokritje najmanj 75 odstotkov ljudi v 225 od 300 naselij, predvsem na podeželju, pri čemer je zahtevana pasovna širina najmanj 10 Mbps.
O tem, kdo je resnični zmagovalec včerajšnje dražbe, je zakrožilo več teorij. Po eni sta se Telekom in Simobil spopadla v cenovni vojni in drug drugemu zviševala ceno, dokler ni Simobil nehote obtičal s frekvencami, za katere je plačal občutno preveč. Po drugi različici naj bi si v Simobilu potihoma želeli priti do frekvenc z obveznim pokrivanjem prebivalstva, saj naj bi s tem plačali manj. Vrednost frekvenc brez zavez naj bi bila namreč višja. Z njimi bi se tudi poskušali znebiti percepcije slabšega omrežja od Telekomovega. In najpomembnejše, zagotovili so si marsikatere tržno zanimive lokacije. Pridobivanje gradbenih dovoljenj za bazne postaje zunaj večjih naselij je namreč dolgotrajno, tako da bi si s tem olajšali in predvsem skrajšali postopke.
Tušmobil, ki je imel vnaprej zagotovljeno pravico do nakupa frekvenc v najbolj zaželenem pasu 800 MHz, je medtem dražbo končal nekje vmes, saj ga bo uporaba bistveno manj frekvenčnega pasu stala več kot 20 milijonov evrov oziroma 76 evrov na enega uporabnika. Sredstva za nakup mobilnih frekvenc si je Tušmobil zagotovil z 28 milijonov evrov visokim bančnim posojilom, za katero je zastavil svoje premoženje. S tem je kršil zaveze do imetnikov obveznic, ki jih je izdal pred kratkim. Ti lahko zahtevajo takojšnje predčasno poplačilo skupno pet milijonov evrov.
Prav vsi operaterji, ki so sodelovali na dražbi, torej Telekom, Simobil in Tušmobil, so pridobili spekter pod enim GHz. Gre za najbolj zaželene frekvence, ki jim bodo omogočile »hitrejše« pokrivanje podeželja oziroma nenaseljenih območij, saj lahko bazne postaje postavijo na območjih, ki so med seboj oddaljena bolj kot sicer. Skladno s pogoji morajo mobilne storitve omogočiti 25 odstotkom prebivalstva po enem letu, 50 odstotkom prebivalstva po dveh letih in 75 odstotkom prebivalstva Slovenije po treh letih.
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) bo ustrezne odločbe o dodelitvi frekvenc izdala najkasneje do konca junija oziroma po tistem, ko bodo operaterji plačali preostale zneske za njihovo uporabo in administrativne stroške. Ti znašajo 1,013 milijona evrov in predstavljajo plačila zunanjim svetovalcem in drugih storitev. Krijejo jih dražitelji v enakih deležih.