Čeprav Nivo Celje, eden zadnjih še živečih večjih gradbincev, izpolnjuje pogoje za stečaj, njegovo premoženje pa pospešeno kopni, je družina Senič njegovo življenje tik pred koncem leta spretno podaljšala še za nekaj mesecev.
V začetku tedna je namreč na skupščini Nivoja sprejela sklep o dvajsetmilijonski dokapitalizaciji z denarnimi vložki. Vplačalo naj bi jih podjetje Nivo Investicije, ki je v lasti Tamare Senič in ki že zdaj v njem obvladuje stoodstotni lastniški delež. »Zaradi slabega razmerja med dolgom in kapitalom in s ciljem izboljšanja finančnega stanja družbe Nivo ter zagotovitve dolgoročne solventnosti, varstva upnikov in ohranitve dejavnosti se sprejme sklep, da je treba izvesti dejanja, ki bodo omogočila povečanje osnovnega kapitala oziroma dokapitalizacijo družbe,« je predlog obrazložil dolgoletni direktor Nivoja Danilo Senič.
Vseeno velja spomniti, da je nadaljnji obstoj Nivoja odvisen predvsem od pripravljenosti bank za reprogramiranje več kot 16 milijonov evrov finančnih obveznosti in uspešno izterjavo milijonskih sredstev, ki jih je Senič posodil neimenovanim podjetjem. Ker tudi podjetje Nivo Investicije še zdaleč nima potrebnih sredstev za dokapitalizacijo Nivoja in ima zaradi izvršb blokiran račun, ni mogoče izključiti, da gre za novo zavlačevanje z razglasitvijo insolventnosti. Hkrati je namreč že vse pripravljeno za prenos dela hčerinskih podjetij iz Skupine Nivo v roke neznanega novega lastnika.
Družba Radok, ki je lastnica garažnih hiš v Mariboru in Rogaški Slatini, lani pa je ustvarila več kot 14 milijonov evrov prihodkov, tako od konca novembra ni več v neposredni lasti Nivoja. Ta jo je prepustil podjetju Eko Nivo Gradnje, in to v več korakih. Temu je Nivo najprej odstopil oziroma prodal terjatve do Radoka, nato pa je Eko Nivo Gradnje te terjatve pretvoril v kapital. S tem je v Radoku prišel do 99-odstotnega lastništva. Nivo je kljub temu zadržal vpliv na Radok. To mu je uspelo prek zadnjega člena verige podjetij, družbe Kotrman, v katerem Nivo obvladuje 45-odstotni delež. Preostanek lastništva je v lasti Podjetja za urejanje hudournikov (PUH).
Kljub vsemu lahko Nivo izgubi tudi omenjeni delež. Še v lanskem letu je imel namreč za več kot pet milijonov evrov dolgoročnih terjatev do Kotrmana, ki pa jih je Senič odstopil tretji osebi. Ker ima Kotrman le 700.000 evrov osnovnega kapitala, bi lahko uradno neznani imetnik terjatev te enostavno pretvoril v kapital in tako prišel do 88-odstotnega lastništva družbe in s tem ostankov Nivoja. Čeprav je stečajni upravitelj PUH ocenil, da je Kotrman insolventen, 45-odstotni delež PUH pa ničvreden, zadnji dogodki pričajo drugače. Predstavniki Kotrmana namreč kljub blokadam računov na agenciji za okolje celo urejajo dokumentacijo za gradnjo termalnega kompleksa Sončne terme v Pomurju.
Ali bo Nivo, ki je lani verjetno posloval najslabše v svoji 55-letni zgodovini in ima še vedno za več kot tri milijone evrov nepokrite izgube, izgubil eno najpomembnejših naložb, je nemogoče napovedati. A podobno se je že zgodilo z nekaterimi drugimi njegovimi podjetji. Nivo Eko, ki je pred časom prišel do 43 milijonov evrov vrednega posla zagotavljanja poplavne varnosti v porečju Savinje, je aprila 2011 končal v rokah družbe Nivo Investicije. Julija lani, dan po tistem, ko je banka Hypo vpisala plombo na njenem deležu, pa je lastništvo z le nekaj deset tisoč evrov visokim vložkom prevzel Klemen Senič. Nivo Eko je imel lani več kot sedem milijonov evrov prometa in 400.000 evrov čistega dobička.
