Ciper je za pomoč svojim bankam in gospodarstvu, ki jih je močno prizadela grška tragedija, zaprosil že pred lanskimi poletnimi počitnicami, vendar rekordno dolga pogajanja s trojko mednarodnih posojilodajalcev še niso končana.
Zavlačevanje Cipra
Glavni razlog za zavlačevanje na ciprski strani so bile februarske volitve, na katerih je zmagal prvak desne stranke Disy Nikos Anastasiades. Drugi razlog je bilo upanje ciprskih oblasti, da jim bo s posojilom pomagala Rusija.
Eden največjih kamnov spotike v pogajanjih je vprašanje, kako zagotoviti vzdržnost ciprskega javnega dolga. Trojka med drugim predlaga, naj svoj delež prispevajo tudi varčevalci, a v Nikoziji tudi po volitvah vztrajajo, da je to nesprejemljivo.
Drugi problem so skrbi, povezane s slovesom, ki se drži otoka - da je gnezdo pralcev denarja in davčna oaza. Evroskupina je že napovedala, da bo ciprske zakone o pranju denarja in njihovo izvajanje preučilo neodvisno zasebno podjetje.
Neurejeni bankrot Cipra bi grozil evru
V EU sicer opozarjajo, da majhnost Cipra ne pomeni, da njegovo finančno zdravje ni pomembno za celotno območje evra, češ da bi neurejeni bankrot verjetno pomenil izhod Cipra iz območja evra, to pa bi prililo olja na krizne zublje, ki še pretijo evru.
Današnjo razpravo bodo sicer po navedbah virov pri EU obarval izid volitev v Italiji, ki niso prinesle izrazitega zmagovalca, kar otežuje sestavo nove vlade in krepi politično nestabilnost države, s tem pa tudi nestabilnost celotnega območja evra.
Problematično pa ni le to, da volitve niso prinesle izrazitega zmagovalca, temveč predvsem to, da sta več kot polovico glasov pobrala evroskeptični komik Beppe Grillo in vsesplošno sporni Silvio Berlusconi.
Ljubljenec Bruslja in krojač reform v Italiji, vodja tehnične vlade Mario Monti pa je veliki poraženec volitev, kar sproža niz vprašanj o ustreznosti evropske politike ihtavega zategovanja pasu.
Ravnovesje med proračunsko konsolidacijo in spodbujanjem rasti
Vprašanja sproža tudi nedavna zimska gospodarska napoved Evropske komisije, ki slika bolj sivo nebo nad Evropo, kot je kazala prejšnja, novembrska. Okrevanje bo počasnejše, več držav ne bo izpolnilo ciljev za zmanjšanje presežnega primanjkljaja.
V ospredju pozornosti je Francija, ki si prizadeva dobiti bruseljski odpustek - podaljšanje roka za odpravo presežnega primanjkljaja, kar so si sicer pred njo že izborile Grčija, Španija in Portugalska.
Francoski finančni minister Pierre Moscovici je sicer danes poudaril, da bo srž razprave vprašanje, kako zagotoviti pravo ravnovesje med proračunsko konsolidacijo in spodbujanjem rasti, ne Francija, ki je »resna država« in spoštuje zaveze.
Francija je velika, zato so medijski žarometi usmerjeni vanjo, ni pa edina. Tudi Slovenija cilja za odpravo presežnega primanjkljaja letos zelo verjetno ne bo uresničila.
Države, ki ne izpolnjujejo svojih ciljev, bodo morale po navedbah virov pri EU danes pojasniti svoj položaj in načrte, tako se po navedbah virov obeta »precej živahna razprava o zimski gospodarski napovedi«.
A konkretnih odločitev o podaljševanju rokov za odpravo presežnega primanjkljaja oziroma uvajanju sankcij še ne bo. Te se namreč pričakujejo maja, ob objavi spomladanske gospodarske napovedi komisije.
Slovenijo na zasedanju zastopa državni sekretar na ministrstvu za finance Andrej Šircelj.
