Čez manj kot 14 dni bodo davkoplačevalci uradno izvedeli, ali bodo morali zaradi zgrešenega kreditiranja reševati še Banko Celje, ki je za lani objavila rekordno 126-milijonsko izgubo in jo lastniško že zdaj obvladuje država.
NLB, Sod in drugi delničarji so včeraj z 81 odstotki vseh glasov sprejeli sklep o dokapitalizaciji banke z denarnimi vložki v višini 160 milijonov evrov, ki jih bo zelo verjetno morala zagotoviti država. Zainteresirani vlagatelji imajo do 25. aprila čas za vpis novih delnic, ki jim prinašajo 90 odstotkov Banke Celje, vendar čudežnega rešitelja ne gre pričakovati. Če novo vodstvo z računovodsko operacijo ne bi tik pred zdajci »ustvarilo« skoraj 80 milijonov evrov dobička, bi Banka Celje leto končala z negativnim kapitalom. »Če bo dokapitalizacija neuspešna, bo uprava banke (...) zaprosila za državno pomoč v obliki prenosa določenega premoženja na Družbo za upravljanje terjatev bank,« je nadaljnje korake napovedala uprava pod vodstvom Davorina Leskovarja.
Kolikšen del izgube bodo krili imetniki podrejenih obveznic?
Pred nadaljnjo usodo Banke Celje trepetajo tudi imetniki njenih podrejenih obveznic, v katerih imajo ujetih okoli 88 milijonov evrov. Če bo banka pred koncem meseca našla sveža sredstva, bo njihova obstoječa naložba varna, sicer bodo ob državni pomoči deležni »striženja«. V kolikšnem obsegu, bo odvisno od ocene vrednosti premoženja Banke Celje oziroma velikosti ugotovljene luknje, ki jo bo izdelal neodvisni cenilec. V podrejenih obveznicah ima največ, kar deset milijonov evrov, ujetih Zavarovalnica Triglav, dobrih osem milijonov evrov pokojninska družba Skupna, le malo manj pa Zavarovalnica Maribor. Za 3,5 milijona evrov težav ima tudi ciprski Ampelus Holding poslovneža Igorja Laha.
V zvezi s tem je pomenljivo, da je uprava Banke Celje že kar prevrednotila obveznosti do imetnikov teh podrejenih obveznic. Čeprav še ni znana njihova izguba, so ocenili, da jim bodo namesto pogodbeno dogovorjenih 88 milijonov evrov vrnili le okoli pet odstotkov te vrednosti, torej nekaj več kot štiri milijone evrov. S to operacijo si je Banka Celje pomembno popravila lanskoletne rezultate in se izognila negativnemu kapitalu. Ob kar 15-odstotnem padcu prihodkov iz osnovne dejavnosti je morala opraviti za 214 milijonov evrov oslabitev in rezervacij, veliko večino v zadnjem četrtletju. Toda zaradi že omenjenega prevrednotenja podrejenih obveznic je imela »le« 126 milijonov evrov izgube.
Rekordna izguba Banka Celje, ki jo je z novim letom zapustil kasneje preminuli dolgoletni prvi mož Dušan Drofenik, je posledica številnih nasedlih posojilnih zgodb. V ljubljanskem Grepu, ki je gradil športni kompleks v Stožicah, ima za več kot deset milijonov evrov terjatev. Kreditirali so tudi propadla cerkvena holdinga, samo v 20 največjih naložbah pa je Banka Celje obtičala s 170 milijoni evrov terjatev. Za primerjavo, posojila podjetjem so se lani zmanjšala z 1,6 na 1,2 milijarde evrov. Ob tem jim iz več komitentov (Pluton Gradnje...) nenadzorovano izginja premoženje. Spomnimo tudi, da so lanski obremenitveni testi razkrili, da bi imela banka v primeru neugodnega makroekonomskega scenarija za kar 388 milijonov evrov kapitalskega primanjkljaja.
Gorenjska banka do konca leta išče 100 milijonov evrov
V iskanju svežih sredstev je tudi Gorenjska banka, ki je včeraj po zgledu drugih slovenskih bank objavila verjetno najslabše rezultate v svoji zgodovini. Zaradi visokih oslabitev, ki so znašale slabih 126 milijonov evrov, je lansko leto končala s čisto izgubo v višini 115,6 milijona evrov.
Obseg bilančne vsote se je zmanjšal za 12,8 odstotka, na 1,56 milijarde evrov, pri čemer so se posojila nebančnim strankam zmanjšala z 1,15 milijarde evrov na 959 milijonov evrov. »Kljub zaostritvi kreditnih pogojev in krčenju možnosti kreditiranja s sprejemljivo stopnjo tveganja je banki uspelo povečati tržni delež kreditov pravnim osebam s 4,5 na 5,1 odstotka in tudi tržni delež kreditov občanom z 1,49 na 1,56 odstotka. Pri pridobivanju najkvalitetnejših virov sredstev, to je sredstev občanov, je banka tržni delež ohranila pri 5,2 odstotka,« je poudarila predsednica nadzornega sveta Gorenjske banke Mojca Globočnik.
Letošnje leto bo za Gorenjsko banko minilo v nadaljnji krepitvi kapitala. Uprava ima namreč do konca decembra čas za izvedbo ukrepov za okrepitev kapitalskega položaja. Pri tem je vendarle v nekoliko boljšem položaju od Banke Celje. Kot smo poročali, naj bi imela tudi po opravljenih oslabitvah v skladu z rezultati pregleda kakovosti sredstev še vedno 13,5-odstotni količnik temeljnega kapitala. Tudi morebitni kapitalski primanjkljaj je manjši in znaša 328 milijonov evrov. Toda večji del bi ga v Gorenjski banki pokrili s povečanjem svoje absorbcijske moči, torej znižanjem tvegane aktive, stroškov poslovanja, prodajo zaseženih finančnih naložb in nepremičnin ter hitrejšo izterjavo upnikov. Samo prodaja državnih obveznic bi za 75 do 80 milijonov evrov znižala potrebe po dodatnem kapitalu. Kljub temu bi jim zmanjkalo okoli 100 milijonov evrov, ki jih bodo po vsej verjetnosti morali pokriti z dokapitalizacijo. Njeni lastniki so sicer Sava (33 odstotkov), po nekaj odstotkov delnic pa imata tudi NKBM in Zavarovalnica Triglav.