Potem ko so stekli postopki sanacije bančnega sistema, se je pogled slovenske politike in stroke obrnil k ukrepom za krepitev gospodarske rasti in posojilne dejavnosti, mnogi pa so ob tem kar malo pozabili na spremembe, ki jih bo imela zadnja reševalna operacija na poslovanje bank. Reševanje NLB, NKBM in Abanke Vipe, ki bo s prenosom terjatev morala še nekoliko počakati, bi lahko premešalo karte na trgu.
Največji dve domači komercialni banki sta namreč velik del svojega portfelja prenesli na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), z dokapitalizacijo vred pa predstavljata operaciji tudi državno pomoč, ki jo z vso resnostjo obravnava evropska komisija. Omenjene tri banke so zato v procesu prestrukturiranja, saj bodo morale spremeniti model poslovanja in prenehati opravljati določene finančne storitve ter se vrniti k tradicionalnemu bančništvu – predvsem k posojanju in zbiranju depozitov. Kako dolgo bodo nekoč z naskokom največje tri banke v Sloveniji še zadržale dominantne pozicije na bančnem trgu?
»NLB, NKBM in Abanka bodo še naprej obravnavane kot sistemske banke.« Nedvoumno je torej, da centralni bankirji svojega odnosa do največjih treh domačih bank vsaj v kratkoročnem obdobju ne nameravajo bistveno spremeniti. Vprašanje je, če konkurenti na trgu delijo to mnenje, nekateri med njimi namreč agresivno zbirajo depozite, hkrati pa tudi bolj aktivno kreditirajo. Obseg posojil do podjetij v NLB in NKBM se je s prenosom slabih terjatev na DUTB močno skrčil, in sicer za skoraj šestino. Skupni tržni delež NLB in NKBM, merjen s krediti nebančnemu sektorju, se je po podatkih Banke Slovenije zmanjšal s 35,1 odstotka na vsega 29,7 odstotka.
Tržni delež obeh bank po bilančni vsoti se je znižal precej manj, in sicer za 2,2 odstotne točke na 33,2 odstotka, kar pa je predvsem posledica načina reševanja bank. NLB in NKBM sta namreč v zameno za slabe terjatve, ki sta jih prenesli na DUTB, prejeli obveznice. Bilančna vsota se je tako znižala za razliko med neto vrednostjo prenesenih slabih terjatev (terjatve, zmanjšane za oslabitve) ter zneskom prejetih obveznic. Slednjih sta prejeli za 1,13 milijarde evrov, posledično pa se je delež vrednostnih papirjev Republike Slovenije v obeh bankah zvišal z 10,5 na povprečno 19,1 odstotka. Če banki ne bi prejeli obveznic, bi bilo krčenje tržnega deleža po bilančni vsoti še precej višje, že tako pa se je od leta 2008 delež NLB in NKBM znižal s 40 odstotkov na približno tretjino bančnega sistema.
Ne samo za največji dve, leto 2014 bo po oceni Banke Slovenije odločilno za vse banke, ki so vstopile v proces sanacije. Poslovne modele bodo morale prilagoditi novim pogojem poslovanja. NKBM je že leta 2012 začela likvidacijo KBM Projekta, lani KBM Fineka, sedaj pa konsolidira še dejavnost lizinga. Podobnega prestrukturiranja se lotevata tudi NLB in Abanka. V Banki Slovenije si želijo, da bi se izboljšana učinkovitost poslovanja bank odrazila v zvišanju neto obrestne marže, ki bo zagotavljala ustrezen donos na vloženi kapital ter ustrezno ovrednotenje prevzetih tveganj. Viceguverner Banke Slovenije Janez Fabijan ocenjuje, da mora biti dolgoročna donosnost bank med štirimi in petimi odstotki, česar ni med krizo dosegla nobena banka.
Mnogo bank teh prilagoditev ne bo sposobnih izvesti. Bančni trg je zasičen in ne omogoča enakih stopenj rasti kot pred krizo. Nadaljnja konsolidacija bančnega sistema je zato nujna. »Po moji osebni oceni lahko že letos pričakujemo združitev katere izmed bank,« je dejal Fabijan, ki ni želel špekulirati, kolikšno število bank je idealno za slovenski bančni sistem. Zagotovo je jasno, da je na majhnem trgu preveč bank.
