Po ukinitvi instituta zemljiškega dolga, ki so ga menedžerji in vedno bolj tudi ostali začeli uporabljati kot poceni zaščito nepremičnin pred upniki, zdaj prihaja na vrsto še razkrinkanje vseh lažnih vpisov.
Na ministrstvu za pravosodje so po napovedih pripravili novelo zakona o izvršbi in zavarovanju, s katero bodo med drugim rešili perečo problematiko že obstoječih zemljiških dolgov. Aktualna zakonodaja namreč organom pregona in drugim upnikom onemogoča uspešno izpodbijanje lažnih zemljiških dolgov. Za vložitev izbrisne tožbe bi morali najprej vedeti, kdo je imetnik izstavljenega zemljiškega pisma. To pa je mogoče izvedeti le tako, da vložiš izbrisno tožbo. Tako lahko lastniki nepremičnin zemljiška pisma spravijo na varno v sef in jih povsem zakonito skrijejo pred upniki.
Obvezno razkritje imetnikov pisem
Na prvi pogled nerešljiv problem bi odpravili z obveznim razkritjem identitete imetnika pisma. Po predlogu ministrstva bi sodišče v primeru izvršb na nepremičnini, na kateri je vpisan zemljiški dolg, na spletnih straneh in v zemljiški knjigi objavilo uradni oklic. Z njim bi imetnika pisma javno pozvalo, naj v roku treh mesecev pošlje osebne podatke in izvirnik pisma. Če tega ne bi storil, bi bil vpis zemljiškega dolga ničen oziroma bi nastopila domneva, da je pismo v posesti lastnika nepremičnine.
Opeharjeni upniki lahko na nepremičnine, zavarovane z zemljiškim dolgom, sicer že sedaj vložijo izvršbo in prek sodišča dosežejo njihovo prodajo na javni dražbi. Ker so pred njimi praviloma vpisani zemljiški dolgovi, pa morajo počakati na vrsto. Če ni znano, kdo je imetnik zemljiškega pisma, mora sodišče znesek, ki mu pripada, dolgih pet let hraniti na posebnem računu. Preostali upniki v vmesnem času ne morejo izpodbijati zemljiškega dolga in posledično ne pridejo do poplačila terjatev.
Ovire pred nepremičninami ne predstavljajo težav le za Davčno upravo RS (Durs), ki v zadnjih letih pospešeno išče utajevalce davkov, ampak tudi za številne državne družbe. Te so proti svojim nekdanjim vodstvom že vložile odškodninske tožbe, njihove nepremičnine pa ob morebitnem uspehu predstavljajo edino realno premoženje za povrnitev večmilijonske škode.
K notarjem hodili tako smetana kot navadni državljani
Da imajo organi pregona pri odkrivanju lažnih zemljiških dolgov zvezane roke, priča tudi majhno število že začetih (pred)kazenskih postopkov. Še vedno odmeva primer svetovno znanega nevrokirurga prof. dr. Vinka Dolenca. Ta je poskušal svoje nepremičnine zavarovati pred večmilijonskim zahtevkom izraelskega bolnika. Namesto tega je Dolenca in njegovega pravnega zastopnika doletela kazenska ovadba kriminalistov zaradi overitve lažne vsebine. Vse kaže, da podobnih primerov ni veliko. Na mariborskem tožilstvu, drugem največjem v Sloveniji, na primer vodijo le en takšen primer. Ovadbo je vložil eden izmed oškodovancev, tožilstvo pa je predlagalo sodno preiskavo.
Številke so smešno nizke, saj je bilo v zadnjih nekaj letih vpisanih več tisoč zemljiških dolgov, med njimi pa je po mnenju tako organov pregona kot poslancev veliko lažnih. Po najnovejših podatkih Dnevnika ga je na nepremičninah vpisalo že več kot 50 vidnih slovenskih gospodarstvenikov. Med drugim so to Zdenko Pavček (Skupina Viator & Vektor), Ivan Zidar (SCT), Hilda Tovšak (Vegrad), Vojteh Volk (Mip), Marko Jaklič (Vzajemna), Romana Pajenk (Probanka), Roman Glaser (Perutnina Ptuj), Andrej Lovšin (Intereuropa), Robert Časar (Luka Koper), Dušan Črnigoj (Primorje), Lidija Žagar (Gradis Celje) in Boris Dolamič (GPG).
Vseeno ob poplavi zemljiških dolgov na gospodarsko in politično elito odpade le še manjši odstotek vseh vpisov. K notarjem so namreč začeli hoditi tudi navadni državljani. Samo v obdobju od januarja do avgusta lani je bilo že več kot tisoč vpisov, kar je desetkrat več kot v letih pred tem.
Bodo spet prepisovali na sorodnike?
Čeprav je matični odbor državnega zbora ob oktobrski soglasni ukinitvi instituta zemljiškega dolga predlagal vladi, naj novelo še pred iztekom leta vloži v zakonodajni postopek, se to (še) ni zgodilo. »Na ministrstvu trenutno poteka usklajevanje končnega besedila novele na podlagi prejetih pripomb,« so povedali na ministrstvu, ki ga vodi Senko Pličanič. Kdaj predvidoma bo novela nared in posredovana v vladno proceduro, je težko napovedati. Z njo poskušajo namreč ob zemljiškem dolgu odpraviti tudi nekatere druge probleme, na primer dolgotrajne izvršilne postopke. Tako bodo novelo verjetno sprejemali po rednem postopku.
Četudi bodo toženi menedžerji in drugi visoko zadolženi posamezniki izgubili orodje za zaščito nepremičnin, ni izključeno, da se bodo enostavno vrnili k drugim metodam zavarovanja premoženja pred upniki. Lastninsko pravico nad nepremičninami lahko denimo prenesejo na sorodnike ali prijatelje in obenem nanje vknjižijo služnostno pravico do rabe in dosmrtnega preživljanja. Tako lahko še naprej nemoteno prebivajo v njih.