Dobrih šest let po tem, ko je družba Grassetto, izvajalec del v predoru Trojane, s pomočjo kardinala Franca Rodeta pri predsedniku vlade Janezu Janši lobirala za plačilo več kot 54 milijonov evrov dodatnih del, se je italijanski gradbinec ponovno obrnil na premierjev kabinet.

Kot smo izvedeli, je družba Impresa Grassetto, ki je v lasti skupine Gavio, Janši konec lanskega leta pisala v povezavi z enim od sodnih postopkov proti Darsu. Italijani imajo trenutno v Sloveniji odprti še dve tožbi. Prvo, ki se nanaša na neplačila za približno dva milijona evrov vredna dela na predoru Trojane, so vložili že leta 2002. Potem ko je »padla« še na višjem sodišču, zdaj o njeni reviziji odloča vrhovno sodišče. Drugi, kar 54,4 milijona evrov težek tožbeni zahtevek pa so leta 2006 vložili zaradi neplačanih dodatnih, domnevno nepredvidenih in nepredvidljivih del v istem predoru. Tega so Italijani po pogodbi, ki je bila prvotno vredna 70 milijonov evrov, zgradili med letoma 2000 in 2005, pri čemer je Rode skoraj hkrati, ko je družba Impresa Grassetto vložila tožbo, v njenem imenu Janši ponudil »pametno poravnavo«.

Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor, ki je od Janševega kabineta dopis »prejelo v obravnavo«, so nam včeraj potrdili, da Impresa Grassetto vladi predlaga sporazumno reševanje spora. »Pojasnili smo jim, naj se obrnejo na Dars,« so še dodali na ministrstvu, ki ga vodi Zvonko Černač. Dodatnih vsebinskih pojasnil v Janševem kabinetu ne dajejo.

Po informacijah iz več virov naj bi Italijani slovenski strani po novem očitali diskriminatorno obravnavo in kršenje enega od bilateralnih dogovorov, ki sta ga v začetku desetletja podpisali obe državi. Čeprav Sloveniji uradno ponujajo sporazumno rešitev spora, naj bi šlo dejansko le za uvod v arbitražni postopek. Tega naj bi Italijani pred kratkim sprožili pri enem od mednarodnih inštitutov za reševanje sporov. Neuradno naj bi šlo za arbitražno sodišče v Washingtonu, kjer Slovenija že več kot sedem let s Hrvatsko elektroprivredo rešuje spor glede Nuklearne elektrarne Krško. Te informacije nam na sedežu skupine Gavio v tednu dni ni uspelo uradno preveriti.

Tudi zato sta za zdaj možni dve razlagi nadaljnjih dogajanj. Po prvi obstaja velika verjetnost, da so se Italijani z dopisom Janši odločili zgolj potipati in obenem pripraviti teren za končni »obračun« v zadevi Trojane. Ni odveč ugibati, da so v tem času obupali nad počasnostjo slovenskih sodnih mlinov. V sedmih letih, v katerih se je na Darsu zamenjalo kar pet uprav, je bil namreč v zadevi do zdaj opravljen le prvi narok, sodišče pa se zdaj odloča o postavitvi izvedenca. Ni torej mogoče izključiti, da bodo prav na tem utemeljili tudi svoj morebitni arbitražni zahtevek zoper državo. Tej razlagi v prid govori tudi zanimivo sosledje dogodkov. Černačevo ministrstvo je namreč Italijane za dogovor o reševanju sporov napotilo na Dars, kjer pa o kakršni koli poravnavi vsaj včeraj – torej že skoraj tri mesece pozneje – uradno niso vedeli ničesar.

Po drugi razlagi pa se je italijanska družba spet odločila uporabiti vzvode vpliva. Skupina Gavio je namreč v lasti ene vplivnejših severnoitalijanskih družin, ki ima dobre zveze v Vatikanu. Ob tem velja opozoriti, da je bil Janša konec lanskega leta, ko je prejel pismo, še relativno trdno v sedlu predsednika vlade, prav tako, da ga slovenska Cerkev ves čas mandata domala brezpogojno podpira in da Janša tudi leta 2006 dejansko nikoli ni zavrnil možnosti poravnave z Italijani. Ravno nasprotno, iz njegovega kabineta so takrat Rodetovo pismo preposlali ministrstvu za promet in ga »vljudno naprosili, da začne reševati aktualno problematiko«. Iz tega izhaja, da je morebitne nadaljnje pogovore o poravnavi zelo verjetno preprečilo prav medijsko razkritje Rodetovega pisma. Mimogrede, na ministrstvu za infrastrukturo in prostor so nam včeraj dejali še, da »so naklonjeni vsem možnostim sporazumnega reševanja sporov, kolikor je to seveda v interesu obeh strani«.