Dan po objavi prenovljenega zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki naj bi centraliziral upravljanje več kot devet milijard evrov državnega premoženja in državna podjetja oddaljil od rok politike, so sindikati, upokojenci in opozicija na nogah. Čeprav je eden glavnih ciljev zakona zmanjšanje vpliva interesnih skupin in tveganja korupcije, bo vlada obenem (ne)hote v celoti izpraznila pokojninske rezerve. Z njimi bo očitno zakrpala luknje v proračunu in pokrivala obveznosti do denacionalizacijskih upravičencev.
Upokojenci brez Triglava
V prvi vrsti bi ukinili Kapitalsko družbo (Kad), ki je namenjena zagotavljanju dodatnih sredstev za pokojninsko blagajno, njeno 900-milijonsko premoženje in obveznosti pa prenesli na SDH. Na presenečenje mnogih zakon v trenutni različici ne predvideva nobenih nakazil v ZPIZ, tako da bi moral 50 milijonov evrov, kolikor je Kad pogodbeno dolžan nakazati v ZPIZ vsako leto, očitno pokriti proračun. »Z vidika javnih financ je vseeno,« se je včeraj pred očitki branil minister za finance Uroš Čufer. Sam vztraja, da Kad upokojencem ne daje nobene varnosti, kvečjemu občutek. Res vsakoletna nakazila iz Kada predstavljajo boren odstotek prihodkov (in odhodkov) ZPIZ. Vendar ta iz državnega proračuna prejme kar 1,4 od blizu pet milijard evrov sredstev. Zaradi tega bi pokojninski blagajni sredstva Kada ob večjem izpadu proračunskih sredstev prišla še kako prav.
Vlada bi (prihodnjim) upokojencem na eleganten način odvzela tudi njihov dragulj, okoli 34,5-odstotni delež Zavarovalnice Triglav. Zanj bi moral SDH plačati pokojninski blagajni pošteno tržno nadomestilo. Čeprav so delnice po trenutnem borznem tečaju vredne zgolj 140 milijonov evrov oziroma kar dve tretjini manj kot leta 2008, takšen ukrep sploh ni problematičen z vidika nizke vrednosti delnic Triglava. Ker bi pokojninska blagajna naenkrat dobila zajetno vsoto sredstev, bi jih lahko preprosto nakazali v proračun oziroma bi ta v tistem letu nakazal manj v ZPIZ. To pomeni, da bi Čuferjevi z enim mahom prenesli delnice Triglava na SDH in s tem dobili dodatno premoženje, hkrati pa bi se proračun znebil velikega dela primanjkljaja, v višini od 100 do 200 milijonov evrov.
Nasprotovanje javnosti pričakovano
»Ko smo pričeli s pisanjem zakona, so mi na ministrstvu pri praktično vsaki določbi rekli, da to ne bo šlo čez. Zato sem rekel, dajmo vse odmisliti in napišimo zakon, ki je dober,« je Čufer včeraj pojasnil, zakaj so sploh pripravili zakonske rešitve, ki jim bo nedvomno nasprotoval velik del domače javnosti. »Če so bile določene spremembe še pred letom dni nepredstavljive, so danes ob takšnem stanju na področju upravljanja z državnim premoženjem ne le sprejemljive, ampak morda celo zaželene, zahtevane,« je dodal.
Tudi sicer novela zakona briše zakon o preoblikovanju Kada. S tem iz nadzornega sveta Modre zavarovalnice, ki upravlja s pokojninskimi skladi, meče predstavnike upokojencev. Poleg tega vsaj na prvi pogled vsebuje nekatere luknje. Nadzornike SDH, ki bodo imenovali upravo, bo v nasprotju s trenutno veljavnim zakonom imenovala kar vlada. Dodatno bo zakonu o dostopu do informacij javnega značaja podvržen le SDH, ne pa tudi njegove odvisne družbe. Razmeroma ohlapna so tudi določila o podlagah za zamenjavo nadzornikov v državnih podjetjih, kar ob vsakokratni menjavi oblasti še naprej dopušča čistke v gospodarstvu.
Vlada naj bi predlog novele zakona o SDH, ki je v javni obravnavi, obravnavala do konca septembra. Že danes bodo o njem razpravljali na ekonomsko-socialnem svetu, nato pa bodo šli v pogajanja s koalicijskimi partnericami.