Nekdanji prvi mož Elesa Milan Jevšenak je moral leta 2011 na poslovalnici NKBM v Ljubljani čakati kar dve uri, da je lahko v imenu podjetja vplačal za sedem milijonov evrov novih delnic, čeprav je bila od uspešnosti dokapitalizacije odvisna boniteta banke. Težave je imel tudi takratni direktor Pošte Slovenije Aleš Hauc, ki je zagotovil dodatnih 20 milijonov evrov, saj je moral dobesedno vdreti v pisarno tedanjega predsednika uprave NKBM Matjaža Kovačiča.
Tako pravi nekdanji član uprave Agencije za upravljanje kapitalskih družb (AUKN) Marko Golob, ki se je danes v rdečem salonu Grand Hotela Union javno odzval na vse glasnejše očitke, da so kar samovoljno in brez vsakršnega sklepa vlade prisilili tri državne družbe - ob Elesu in Pošti Slovenije še Gen Energijo -, da z lastnimi sredstvi izvedejo dokapitalizacijo druge največje slovenske banke in s tem ohranijo večinsko lastništvo države. Sam zagotavlja, da so imeli jasne sklepe in usmeritve vlade in državnega zbora. Glede na vse okoliščine bi lahko obstajal načrti določenih krogov, da bi se izpeljala divja privatizacija banke, meni.
Zakaj država ni neposredno zagotovila svežega kapitala, ampak so to morale storiti prej omenjene družbe, ki so s tem izgubile 47 milijonov evrov? »Ker je bilo 250 milijonov, rezerviranih v proračunu za banke, v celoti porabljeno za NLB, ker ni bilo dovolj časa za rebalans proračuna in ker ni bilo časa za izvedbo skupščin, na katerih bi izplačali dividende in jih porabili za NKBM,« je povedal Golob. V nasprotju s tedanjo gospodarsko ministrico Darjo Radić, ki je zaradi dogajanja zahtevala razrešitev uprave AUKN, ponavlja, da sta vlada že januarja 2011, parlamentarni odbor pa aprila naročila upravi AUKN, naj stori vse za ohranitev državnega deleža. O vlogi Radićeve v postopkih pa: »Radićeva ni imela nobene vloge.« Golob je povedal tudi, da so imeli vsega teden dni pred odločitvijo o dokapitalizaciji NKBM sestanek s takratnim predsednikom vlade Borutom Pahorjem, na katerem so mu predstavili, kaj bodo storili. »To je bilo v petek. V torek je šel Pahor v London, kjer je izjavil, da država ne bo sodelovala pri dokapitalizaciji,« se čudi Golob.
Opozoril je tudi na druge okoliščine dokapitalizacije. V NKBM so napovedali, da bodo večino denarja porabili za konsolidacijo naložb in ne za krepitev svoje kapitalske ustreznosti. V nasprotju z letom 2007, ko je bila cena delnic postavljena na zgornjo mejo razpona (27 evrov), so jo leta 2011 kljub interesu vlagateljev postavili na najnižjo možno (osem evrov). O usodi NKBM so hkrati odločali v trenutku, ko niso imeli strategije upravljanja kapitalskih naložb, čeprav bi morala to ministrstva narediti najkasneje do konca leta 2010. In kar je najpomembneje, »do konca leta 2010 smo imeli institucionalni okvir in na voljo več milijard evrov, da bi izvedli dokapitalizacijo NKBM, brez da bi se to štelo v strukturni primanjkljaj države«, a se to ni zgodilo.
Spomnil je, da so v AUKN zahtevali posebno revizijo poslovanja NKBM, vendar jih je Banka Slovenije pod vodstvom Marka Kranjca ustavila, češ da bo to škodljivo na slovenski bančni sistem. Zato je revizijo raje naredila sama, pri čemer je trajalo tri mesece, da so sestavili ekipo, nato so pet tednov raziskovali, na koncu pa so minili še štirje meseci, da so izdali poročilo o NKBM. Dodal je, da je bila že vsaj dve leti prej znana 30-milijonska škoda v njenih hrvaških poslih. »NKBM je gnojna korupcijska bula bančnega sistem in ko se bo predrla, bo špricalo na vse konce slovenskega političnega prizorišča,« se je slikovito izrazil.