Pahor, ki se mudi na delovnem obisku v Nemčiji, je poudaril, da varčevanje ostaja temelj konsolidacije javnih financ, prav tako bo Slovenija nadaljevala s strukturnimi reformami, ki bodo povečale konkurenčnost gospodarstva in izboljšale investicijsko okolje. Slovenski predsednik je zato nemške partnerje povabil k investiranju v Slovenijo, tudi v luči predvidene privatizacije, so sporočili iz Pahorjevega urada.

Slovenski predsednik se je danes ob robu obiska sestal tudi s predsednikom spodnjega doma nemškega parlamenta Norbertom Lammertom, s katerim sta govorila predvsem o dolgoletnem prijateljskem sodelovanju med državama. Lammerta so zanimali vpis fiskalnega pravila v ustavo in ukrepi, ki jih pripravlja slovenska vlada. Pahor je tudi Lammertu zagotovil, da bo Slovenija opravila svojo domačo nalogo in premagala trenutne težave.

Razmere so še obvladljive

Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je danes v odboru Evropskega parlamenta predstavil poročilo o makroekonomskih neravnovesjih v članicah EU, v katerem Bruselj ugotavlja, da so ta neravnovesja v Sloveniji in Španiji presežna. Razmere v Sloveniji so še obvladljive, a nujno je odločno ukrepanje, je ponovil komisar.

Rehn je danes v razpravi s člani odbora Evropskega parlamenta za gospodarske in denarne zadeve ponovil glavne ugotovitve poročila, ki ga je komisija predstavila pred nekaj tedni.

Velika tveganja v finančnem sektorju

V njem Bruselj Slovenijo opozarja predvsem na velika tveganja v finančnem sektorju, ki izvirajo iz zadolženosti podjetij in negativnih učinkov procesa njihovega razdolževanja.

Ta tveganja po oceni komisije zaostrujejo tudi prepletenost težav finančnega sektorja z javnimi financami, omejena sposobnost prilagajanja kapitalskega trga in trga dela ter gospodarska struktura, v kateri prevladuje državno lastništvo.

Načrt v Bruselj 9. maja

Gospodarske razmere v Sloveniji so še obvladljive, a makroekonomska neravnovesja se kopičijo, zato mora vlada dokončati začete reforme in opredeliti konkretne ukrepe v proračunskem in reformnem načrtu, je danes ponovil Rehn.

Slovenija mora načrta v Bruselj poslati v začetku maja. Premierka Alenka Bratušek je napovedala, da bo vlada to storila do 9. maja.

Slovenija je pomembna država

V enoinpolurni razpravi članov odbora z Rehnom o Sloveniji sicer ni bilo izrečenih veliko besed. Razen Rehna v uvodnem nagovoru jo je omenil še francoski evropski poslanec Jean-Paul Gauzes, ki je opozoril, da če je kakšna država v območju evra, ki terja pozornost, to ni Slovenija, temveč Francija. Rehn je na to odvrnil, da je »Slovenija zelo pomembna država, kot vsaka država v EU«.

Sicer pa je bila razprava osredotočena na trenutno najbolj aktualna vprašanja - zategovanje pasu in rast, konsolidacijo javnih financ in mehčanje evropskih proračunskih pravil.

Upočasnitev fiskalne konsolidacije

Rehn je ocenil, da si EU zdaj lahko privošči upočasnitev fiskalne konsolidacije, in vnovič nakazal, da se maja še nekaterim državam obeta podaljšanje roka za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja.

Med članicami unije, ki bi morale letos primanjkljaj spraviti pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), kot zahteva pakt o stabilnosti in rasti, je tudi Slovenija, ki tega cilja ne bo izpolnila. Komisija ji je pred nekaj meseci za letos napovedala 5,1-odstotni primanjkljaj.

Odpustki

Država lahko odpustek, torej podaljšanje roka za odpravo presežnega primanjkljaja, dobi, če sta izpolnjena dva pogoja: če je njen napor pri konsolidaciji javnih financ zadosten in če so k večanju primanjkljaja prispevali nepričakovano neugodni zunanji dejavniki. Lani so te odpustke dobile Grčija, Španija in Portugalska.

Odločitve o tem bo komisija sprejela maja. Prva sporočila je pričakovati prihodnji teden, ko bo Bruselj predvidoma razgrnil spomladansko gospodarsko napoved, konkretnejše odločitve pa konec meseca, ko bo objavil ocene nacionalnih reformnih in proračunskih programov.