Okrevanje slovenskega gospodarstva bo dolgotrajnejše, kot smo sprva pričakovali. Evropska komisija namreč ocenjuje, da bo Slovenija tudi letos utrpela dvoodstotno krčenje gospodarstva, s čimer bo znova med državami z največjim padcem v območju evra. Prihodnje leto naj bi slovensko gospodarstvo z načrtovano 0,7-odstotno rastjo bežno ušlo recesiji, medtem ko se bo vanjo še intenzivneje potopilo leta 2015, ko naj bi se BDP skrčil kar za 2,3 odstotka.
Zdaj že nekdanji minister za finance Janez Šušteršič si je znižanje proračunskega primanjkljaja zadal za glavni cilj javnofinančne politike, in to za vsako ceno, tudi na račun dodatnega krčenja že tako nizkih investicij. Vse kaže, da se bo način javnofinančne konsolidacije, vsaj po ocenah evropske komisije, Sloveniji maščeval. Še več, letošnji, sicer hvalevreden cilj znižanja proračunskega primanjkljaja, za katerega je bila vlada pripravljena žrtvovati marsikaj, je nerealen, menijo v Bruslju. Včeraj so nam sporočili, da po njihovih ocenah primanjkljaj ne bo dosegel načrtovanih treh odstotkov, ampak 5,1 odstotka. Po njihovem mnenju so za Slovenijo nujne nadaljnje globoke strukturne reforme, še posebej za spodbujanje investicij, ki se bodo po napovedih v tem in prihodnjem letu še krčile. Še novembra lani je komisija Sloveniji za letos napovedala 3,9-odstotni javnofinančni primanjkljaj in 1,6-odstotni padec BDP.
Vpliv varčevanja na potrošnjo podcenjen
»V evropski komisiji so več kot očitno zaskrbljeni nad hitrostjo reform in politično nestabilnostjo v Sloveniji, ki to hitrost diktira,« znižanje gospodarske napovedi tolmači profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Črt Kostevc. Pojasnil je, da je del težave tudi v načinu dosedanjega reševanja krize, saj so bili vseobsegajoči globoki rezi v javno porabo očitno napačna rešitev. Potrebno bi bilo predvsem počasnejše prilagajanje porabe, ki ne bi tako drastično prizadela potrošnje. Zasebna potrošnja naj bi letos upadla za 3,1 odstotka, po Kostevčevem mnenju pa je nujno ponovno vzpostaviti potrošniško zaupanje, vpliv katerega je bil v dosedanjem procesu boleče podcenjen. Prav tako je opazno pričakovanje iz Bruslja, da bo vsakršna prihodnja rast pogojena z rešitvijo bančnega sistema, prestrukturiranjem v prezadolženem privatnem sektorju in z reformo trga dela.
Prav porazno stanje v bančnem sistemu in podkapitalizirano gospodarstvo tako državo kot njene finance še vedno najbolj dušita. »Podaljševanje čiščenja bančnih bilanc podaljšuje šibkost gospodarstva, recesija bremeni javne finance in povzroča zamude pri fiskalni konsolidaciji,« je položaj v Sloveniji komentiral evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn. Obseg bruto investicij v osnovna sredstva naj bi se letos znižal za nadaljnjih 6,5 odstotka.
Vodjo sektorja nacionalnih računov na statističnem uradu Andreja Flajsa je napoved komisije o proračunskem primanjkljaju presenetila. »Napoved je visoka, če upoštevamo, da je za letos načrtovan primanjkljaj okoli tri odstotke,« je dejal Flajs. Ob tem je pojasnil, da komisija poleg tega primanjkljaj za minulo leto ocenjuje na 4,4 odstotka BDP, medtem ko je država napovedala 4,2-odstotnega, dejansko pa naj bi po predhodnih ocenah znašal 3,9 odstotka. Že v izhodišču je torej za okoli 0,5 odstotne točke BDP razlike. In kateri napovedi proračunskega primanjkljaja, Šušteršičevemu triodstotnemu ali bruseljskemu 5,1-odstotnemu, bomo konec leta bliže? »Nekje vmes, na sredini, vendar le, če ne bo nobene dodatne dokapitalizacije bank,« je odgovoril Flajs.
Očitno bo strošek reševanja bank narekoval višino primanjkljaja v letošnjem letu. »Prvenstveno vidim potrebo po ponovni vzpostavitvi delujočega kreditnega trga, ki bo omogočil ponovni zagon gospodarstva,« je dejal Kostevc in pojasnil, da je slaba banka verjetno ena lažjih in hitreje vzpostavljivih rešitev tega problema.
Želeno znižanje javnofinančnega primanjkljaja na tri odstotke v letošnjem letu je »pokopala« že pretvorba pogojno spremenljivih obveznic CoCo banke NLB, ki bo že v prvem delu letošnjega leta k proračunskemu primanjkljaju prispevala 320 milijonov evrov oziroma 0,9 odstotne točke BDP. To pri napovedi proračunskega primanjkljaja evropska komisija že upošteva. In medtem ko ostaja strošek sanacije bančnega sistema, ki naj bi ga kril proračun, še vedno neznan, so iz NLB že sporočili, da potrebujejo 400 milijonov evrov svežih sredstev.
Bančni sistem talec politike
Dileme, da sta sanacija bančnega sistema in način za zagotovitev kapitala slovenskim podjetjem nujna, ni, a izjave prvakov političnih strank ne vlivajo optimizma. Da predstavlja politična negotovost izziv za implementacijo načrtovane slabe banke, ugotavljajo tudi v evropski komisiji. Prva dama PS Alenka Bratušek, ki se ji obeta mandatarski položaj, sicer zatrjuje, da je sanacija bančnega sistema prednostna naloga slovenske politike, a pogledi potencialnih koalicijskih partnerjev na reševanje bank so diametralno nasprotni. Predsednik SD Igor Lukšič vztraja, da se projekt slabe banke nemudoma ustavi, nasprotuje pa tudi razprodaji državnega premoženja, prvak DL Gregor Virant pa zatrjuje, da stranka ne bo dovolila zadolževanja ali povečevanja proračunskega primanjkljaja.
Koliko časa še ima Slovenija za iskanje soglasja o načinu sanacije bank? »Časa nam je že zdavnaj zmanjkalo,« je pojasnil Žiga Gregorinčič iz Alte Invest, ki ima enega boljših pogledov na možnosti zadolževanja na mednarodnih trgih. Da brez dodatnega zadolževanja države v letošnjem letu ne bo šlo, je jasno. Po napovedih ministrstva za finance se bo država za financiranje letošnjega proračuna zadolžila za 1,46 milijarde evrov. A ta proračun predvideva primanjkljaj v višini ene milijarde evrov oziroma okoli tri odstotke BDP, poleg tega je že januarja primanjkljaj dosegel 235 milijonov evrov, kar je četrtina letos načrtovanega primanjkljaja. Skupaj z odplačilom glavnic dolga državnega proračuna v letih 2014 in 2015 se lahko država letos, ko ji v plačilo zapade za 1,86 milijarde evrov glavnic, zadolži za največ 4,6 milijarde evrov. Kakšen manevrski prostor ima država, preden se loti iskanja sredstev na mednarodnih trgih, ni povsem jasno, je pa lani že znižala depozite v bankah. Po zadnjih podatkih ima država v bankah trenutno naložene tri milijarde evrov. »Za zadolževanje smo glavni vlak januarja, ko je bilo na trgih na razpolago veliko sredstev, zamudili. Trenutno je položaj za visokodonosne obveznice in periferne države, kamor se uvrščamo, dober in če bi se položaj na političnem parketu stabiliziral, bi se verjetno lahko zadolžili, a najverjetneje na ameriškem trgu,« je še pojasnil Gregorinčič.
