Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je včeraj končno objavila težko pričakovani seznam slabih posojil, ki sta jih NLB in Nova KBM prenesli na slovensko različico slabe banke. »Davkoplačevalci imajo pravico vedeti, kdo je povzročil bančno luknjo,« se je glasil najpogostejši argument v prid javni objavi seznama podjetij.
Ni presenečenje, da pri velikosti ustvarjene luknje prevladujejo večinoma znana podjetja, ki so že končala v stečaju. Podjetjem s seznama, ki še delujejo, pa bistveno večje težave kot morebitne sodbe o tem, zakaj so pristala na slabi banki in kdo jim je odobraval posojila, ki jih zdaj niso sposobna vrniti, predstavlja nedostopnost do likvidnostnih sredstev.
Država je z dveh bank na DUTB namreč prenesla za skupaj več kot tri milijarde evrov »bančnih poslov«, s katerimi pa se DUTB v skladu z zakonom ne sme ukvarjati. Podjetja, ki so pristala na DUTB, kritike nad delom slabe banke nimajo (več), ravno nasprotno. A hkrati poudarjajo, da jim na DUTB kaj več od prijaznega pogovora ne morejo ponuditi. Banke so rešene, za podjetja, ki še vedno zaposlujejo na tisoče ljudi, pa konkretne rešitve ni.
Med holdingi in menedžerskimi podjetji tudi delujoča podjetja
Za 3,34 milijarde evrov slabih terjatev, ki so oziroma še bodo romale s podržavljenih bank NLB, NKBM in Abanke Vipe na DUTB, se ne skrivajo (le) imena znanih finančnih holdingov, menedžerskih podjetij, gradbenih in nepremičninskih družb ter cerkvena finančna piramida. V astronomski številki najdemo posojila tudi na desetine podjetij, ki so se zaradi vsesplošne plačilne nediscipline in propada ključnih poslovnih partnerjev znašla v finančnih škripcih, s prenosom na DUTB pa izgubila še tako majhno možnost za pridobitev nujno potrebnih virov financiranja.
Med delujočimi podjetji, ki so končala na DUTB, so tudi Aero iz Celja, tovarna obutve Alpina, Adria Airways, več družb iz skupine Aha, metliška Beti, Cegrad, gradbinec CGP, CPK, begunjski Elan, Elektroservisi, Farme Ihan, velenjski Fori, papirnica Goričane, Hoteli Bernardin, Imos, Nafta Petrochem, Nolik, Papir Servis, Poslovna cona (PC) Komenda, tiskarna Set, Tekstina, TT Okroglica in druga, manj znana podjetja.
Naši dokumenti, podrobnejši od teh, ki jih je včeraj objavila DUTB, razkrivajo, da se okoliščine prenosa terjatev od primera do primera razlikujejo. Primorje je šlo v stečaj junija 2012, NLB, NKBM in Abanki pa ostalo dolžno skoraj sto milijonov evrov. Ker ima v stečajni masi kup nepremičnin, ki jih bodo prodali in z iztržkom poplačali upnike, so banke posojila do Primorja slabile za manj kot polovico. V banki NKBM so tako še konec septembra lani ocenjevali, da bodo dobili nazaj okoli 15 od več kot 22 milijonov evrov posojil. Dva meseca kasneje je DUTB banki v zameno ponudila za slabih 13 milijonov evrov obveznic. Pri drugih podjetjih je bila zgodba drugačna.
T2, ki bo v skladu s potrjeno prisilno poravnavo šele leta 2020 poplačal 44 odstotkov dolga do nezavarovanih upnikov, je največjim trem bankam v državi dolgoval 130 milijonov evrov. Tudi telekomunikacijski operater je končal na DUTB, pri čemer so NLB, NKBM in Abanka pred tem že oslabile dobro tretjino terjatev do T2, vsaj na NKBM pa so v zameno za svojih 24,4 milijona evrov dobili manj kot štiri milijone evrov obveznic. Nasprotno so banke pri MLM še »zaslužile«. Družba, ki je šla prav tako v postopek prisilne poravnave, štiri banke pa so prevzele njeno lastništvo, je dolgovala NKBM kar 20 milijonov evrov. Čeprav je ta terjatve do MLM oslabila na vsega 6,4 milijona evrov, je zanje od DUTB dobila pol višji znesek, več kot deset milijonov evrov. DUTB je medtem že sprejela odločitev, da terjatve do MLM pretvori v kapital, s čimer bo postala največja lastnica družbe.
Tudi posojila družbi Aha Emmi, ki sodi v skupino Aha Mojce Lukančič, so pristala na DUTB. Družba, ki se ukvarja s predelavo lesa in aluminija ter je leta 2012 ustvarila 42 milijonov evrov prihodkov, je imela za 8,5 milijona dolga do NKBM in dodatnih 346.000 evrov do NLB. V NKBM so terjatve do Aha Emmi še konec septembra lani vrednotili na 7,9 milijona evrov, DUTB pa jih je odkupila s kar 40-odstotnim diskontom, torej za 4,75 milijona evrov.
»Banke nas ne spremljajo več, DUTB pa ni banka«
Kaj pomeni prenos bančnih terjatev na DUTB, ki ji zakon prepoveduje opravljanje bančnih poslov, so spoznali tudi v podjetju Aha Emmi. »Banka je na DUTB prenesla živo terjatev do podjetja Aha Emmi, ki je bila zavarovana z našimi terjatvami do kupcev. Prej je banka posojilo obnavljala, ker smo ga sproti zavarovali z novimi terjatvami. DUTB posojila ni smela podaljšati in terjatev so unovčili, s tem pa podjetju vzeli 1,3 milijona evrov likvidnostnih sredstev,« je pojasnila Lukančičeva. »Sedeli so skupaj in razmišljali, kaj bi lahko naredili, vendar rešitve niso našli,« je dodala in pojasnila, da banke podjetja po prenosu terjatev ne spremljajo več, »DUTB pa ni banka«.
Tudi v Pinusu, ki ima na DUTB skupaj prenesenih za nekaj manj kot 26 milijonov evrov terjatev, imajo velike težave pri pridobivanju obratnega kapitala. »Gre za sistemski problem. DUTB ne more dati nobene garancije, v poslovnih bankah pa ne dobiš posojila, če imaš oceno C in D. Smo v začaranem krogu in ne vemo, kako bomo iz njega izšli. Bili smo na Banki Slovenije, kjer so povedali, da se zavedajo tega sistemskega problema, ampak kaj več od priporočila nam niso mogli dati. S tem si ne moremo pomagati, ker v poslovnih bankah želijo garancije,« je pojasnil predsednik uprave Pinusa Marko Klemenčič. Prepričan je, da bi morali nujno takoj ukrepati in DUTB omogočiti, da daje garancije.
S podobnimi težavami se srečujejo v žirovski Alpini, za katero sta banki na DUTB prenesli za več kot 13 milijonov evrov terjatev. »Z DUTB imamo pozitivne izkušnje. Jasen je interes, da se podjetje ohrani,« je pojasnil predsednik uprave Alpine Matjaž Delopst in povedal, da pripravljajo trenutno načrt finančnega prestrukturiranja. »Ko ga bomo predstavili, pa bomo morali najti nekoga, ki bo družbi zagotovil likvidnostna sredstva,« je dodal. Ta so glavna težava Alpine. »Do likvidnostnih sredstev je nemogoče priti. Vzdušje je sicer pozitivno, kupci so spoznali, da se ne bo preprosto vse podrlo, in imamo naročila. Pridobivamo posle in vemo, da bi lahko ustvarili dober rezultat, a hkrati ne vemo, ali bomo posel dejansko sploh lahko speljali,« je težave s pridobivanjem likvidnostnih sredstev pojasnil Delopst, ki je tako kot Klemenčič iz Pinusa prepričan, da je treba rešitev najti hitro.
Lukančičeva, Klemenčič in Delopst so zatrdili, da s sodelovanjem z DUTB nimajo težav, pozitivne izkušnje ima tudi dr. Boris Jelen, direktor in polovični lastnik podjetja Liv Kolesa, ki ima na DUTB za slabih 11 milijonov evrov terjatev. »Naše dosedanje izkušnje z DUTB so zelo pozitivne. V času prisilne poravnave podjetja je zelo odzivna in poskuša v najkrajšem razumnem roku pozitivno prispevati k reševanju podjetja,« je pojasnil. »Z DUTB se trenutno pogovarjamo o pretvorbi njihovih terjatev v kapital družbe, kar je pogoj za uspešno prestrukturiranje in preživetje podjetja. Trenutno smo v fazi pridobivanja raznih soglasij za uresničitev finančnega prestrukturiranja in tudi v tem primeru so v DUTB izredno odzivni,« je še povedal Jelen.
»Financiranje res ni bilo dobro premišljeno«
Težave, ker DUTB ne more financirati poslovanja podjetij, ki so v procesu prestrukturiranja, opažajo tudi v podjetjih, ki sodelujejo pri prestrukturiranju slovenskega gospodarstva. »Obstoječe banke namreč ne želijo obnoviti kreditov, iskanje bank, ki bi bile pripravljene prevzeti tveganje, pa je pogosto brezplodno. Treba je namreč vedeti, da je večina podjetij, katerih terjatve so bile prenesene na DUTB, visoko zadolžena,« pojasnjuje Dean Mikolič, lastnik skupine finančnega P & S Group. »Z vidika prestrukturiranja prezadolženih podjetij v Sloveniji je bolj kot solventnost problematična njihova likvidnost. Podjetja ne dobijo denarja za obratni kapital ali vlaganja, povsem so odvisna od bank,« opozarja tudi Borut Jamnik iz Modre zavarovalnice.
»Financiranje res ni bilo dobro domišljeno. DUTB mora po eni strani čim bolj privijati banke, da bo reševanje slabih terjatev hitrejše, po drugi strani pa jih mora prositi za posojila podjetjem. Tudi podjetja so ujeta v to past,« pravi Mikolič in opozarja, da je treba najti mehanizme, kako banko izplačati, morebiti tudi po diskontu odkupiti njene terjatve. »Pogosto se namreč zgodi, da je celotni proces prestrukturiranja talec ene manjše banke, ki izsiljuje. Banke, ki nimajo velike izpostavljenosti do podjetij v prestrukturiranju, so bolj pogumne, nimajo veliko izgubiti,« pravi.
Na ministrstvu za finance so medtem prepričani, da bodo banke, očiščene slabih posojil, povečale obseg kreditiranja. Hkrati dodajajo, da to seveda ni edini pogoj, saj je nujno potrebno hkratno prestrukturiranje podjetij. Ob tem povzemajo še izračun Banke Slovenije, da potrebujejo slovenska podjetja za vzdržen dolg pet milijard evrov, pri čemer velja opozoriti, da je izračun evropske komisije še za tri milijarde evrov višji. Na vprašanje, ki ga je na nedavnem posvetu Združenja bank Slovenije zastavil predsednik uprave Unicredit banke Stefan Vavti, kje bodo podjetja ta denar dobila, je finančni minister Uroš Čufer sicer odgovoril, da so tri milijarde evrov, ki jih je država namenila dokapitalizacijam bank, dovolj in da so te namenjene prestrukturiranju podjetij. Banke tega zagotovo ne vidijo tako.
