Prvič po letu 2010 je Pivovarna Laško v prvi polovici letošnjega leta poslovala s čistim dobičkom, ki je na ravni skupine znašal 4,4 milijona evrov. Po več letih stagnacije se je nekoliko povečala tudi količinska prodaja pijač, a le na tujih trgih, medtem ko so se Laščani na domačem tržišču znova soočali s padcem količinske prodaje.
Čeprav je Skupina Pivovarna Laško na tujih trgih v prvi polovici leta ustvarila že dobro tretjino količinske prodaje, je bil prispevek tujih trgov k skupnim prihodkom bistveno nižji. Ali je to le posledica slabše strukture prodaje ali tudi nižjih cen, ki jih Laščani dosegajo na tujih trgih, iz včeraj objavljenega polletnega poročila ni razvidno.
Največjo rast prihodkov je sicer Skupina Pivovarna Laško zabeležila pri prodaji piva, medtem ko so se prihodki časopisno-založniške dejavnosti (Delo) znižali za kar 14 odstotkov. Prihodki Skupine Pivovarna Laško so se tako v prvi polovici letošnjega leta znižali za okoli tri odstotke, na 130 milijonov evrov, za prav toliko pa so se znižali tudi stroški dela. Toda k znižanju stroškov dela je v veliki meri prispevalo le Delo, kjer se je število zaposlenih letos znižalo za 34, medtem ko so se je število zaposlenih v Pivovarni Laško, Pivovarni Union in Radenski celo povečalo. Tako ne preseneča, da se je dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) Skupine Laško na medletni ravni znižal za več kot desetino, na 23,6 milijona evrov, znižale pa so se tudi marže iz poslovanja.
Podobno kot pri stroških poslovanja je uprava Pivovarne Laško pod vodstvom Dušana Zorka neuspešna tudi pri prodaji poslovno nepotrebnega premoženja, saj jim v prvi polovici leta ni uspelo prodati nobene od omembe vrednih finančnih naložb ali nepremičnin. Finančne obveznosti so se v prvih šestih mesecih letošnjega leta sicer znižale za dobrih deset milijonov evrov, na 354 milijonov evrov. Toda razdolžitev je bila le navidezna, saj so v Skupini Pivovarna Laško velik del posojil dejansko odplačali s sprostitvijo depozitov in zmanjšanjem denarnih sredstev na računu.
