Zdaj že nekdanji predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Matjaž Rakovec se, kot kaže, z vrha največje slovenske zavarovalnice ne namerava umakniti brez boja. Že po sredini seji naj bi namreč napovedal vložitev tožb proti nadzornikom, njihovo odločitev pa naj bi nameraval izpodbijati tudi po sodni poti.

Odpravnina ali nadomestna zaposlitev

Ker so nadzorniki Rakovca razrešili iz poslovno-ekonomskih razlogov, mu po pogodbi o zaposlitvi pripada ali šest mesečnih plač odpravnine (okoli 75.000 evrov bruto) ali nadomestna zaposlitev v Skupini Triglav. Kakšno zaposlitev je Rakovcu včeraj ponudil Andrej Slapar, ki so ga nadzorniki na sredini seji imenovali za vršilca dolžnosti predsednika uprave, v Triglavu včeraj niso želeli pojasniti. Prav tako ne, ali je Slapar upošteval priporočila nadzornikov in vsem pomočnikom uprave, to je Urški Manček, Vladimirju Mišu Čeplaku in Andreju Knapu, vzel pooblastila. Slapar bo moral sicer že do naslednje seje nadzornega sveta pripraviti tudi podroben seznam pomočnikov in pooblaščencev uprave in se odločiti, s katerimi bo nadaljeval svoje delo. Nadzorniki naj bi sicer pričakovali, da med temi ne bo Mančkove, ki je veljala za desno roko nekdanjega predsednika uprave. »Kakršnih koli morebitnih kadrovskih odločitev pred njihovo uresničitvijo ne moremo napovedovati, saj je to stvar dogovora,« so bili kratki v Triglavu.

Razdeljeni nadzorniki

Čeprav naj bi se nadzorniki glede razrešitve Rakovca poenotili že na torkovi seji, se je dan kasneje na nadaljevanju seje zapletlo. Razrešitev Rakovca so tako podprli le trije nadzorniki, prevladal pa je dvojni glas predsednika nadzornega sveta Mihaela Permana. Po neuradnih informacijah naj bi se namreč na stran Rakovca postavili direktor Univerzitetnega inkubatorja Primorske Rok Strašek, Blaž Šlemic iz Deželne banke Slovenije in nekdanji državni sekretar na ministrstvu za finance Aleš Živkovič, ki ga poznavalci razmer uvrščajo v krog vplivnega Boruta Petka.

Prav Živkovič naj bi se na seji izkazal kot največji zagovornik Rakovca in naj bi želel celo doseči, da o razrešitvi sploh ne bi glasovali. Teh informacij Živkovič včeraj ni želel ne potrditi ne zanikati. Prav tako ni želel odgovoriti niti na vprašanje, ali je bil pred sejo v stikih s Petkom. »Tega ne bi želel komentirati, saj gre za osebno vprašanje,« je bil kratek. S Petkom nam včeraj ni uspelo stopiti v stik.

Zaposleni prepustili odločitev kapitalu

Zaradi nepričakovanega zapleta so po neuradnih informacijah predstavniki zaposlenih v nadzornem svetu sejo v času glasovanja o razrešitvi Rakovca celo zapustili, saj niso želeli biti jeziče k na tehtnici. S tem manevrom pa so dejansko tudi omogočili zakonito razrešitev. Če bi namreč ostali na seji in se vzdržali glasovanja, bi utegnila biti razrešitev celo neizvedljiva. Po statutu Triglava morajo biti namreč odločitve nadzornega sveta sprejete z večino oddanih glasov navzočih članov, nadzorni svet pa je sklepčen, če je na njem prisotna vsaj polovica nadzornikov. Ker sta bila torej pri razrešitvi Rakovca izpolnjena oba pogoja, je po ocenah poznavalcev le malo možnosti, da bi zdaj že nekdanjemu predsedniku uprave uspelo po sodni poti dokazati, da je bila razrešitev nezakonita.