"Vemo, da so že zaprli dve majhni banki. Vemo, da bi dve od njihovih večjih bank lahko imeli nekaj potreb po financiranju, vendar pa nam vlada zaenkrat pravi, da lahko za to poskrbijo. Lahko so izdali obveznice na trgih," je povedal Regling.
Na temu sledečo navedbo časnika, češ da so doslej vse države, ki so zaprosile za pomoč, pred tem trdile, da je ne potrebujejo, to pa je nato vodilo v občutno slabše razmere, kot bi sicer lahko bile, je Regling odgovoril, da bi vlada morala najbolje vedeti.
Pritrdil je sicer temu, da države pridejo po pomoč šele, ko ne vidijo več nobene druge alternative. "Vendar pa je to tudi v redu, izredno financiranje je točno to, na kar nakazujejo te besede - izredno financiranje. Države bi torej zanj morale zaprositi le, ko je to res treba, saj to črpa vire drugih držav."
Vlade seveda tega po njegovih pojasnilih ne želijo početi, kar kažejo tudi izkušnje Mednarodnega denarnega sklada (IMF). S tem namreč izgubijo del svojega vpliva. "Zato je razumljivo, da to storijo pozno, in s tem tudi ni nič narobe," je dejal.
Slovenija gre sicer po besedah Reglinga tako kot vse druge države skozi proces pregleda kakovosti premoženja bank, opravljeni bodo stresni testi in po tem bo slika jasnejša.
Pri tem je na vprašanja časnika o pregledu s strani slovenskih institucij dejal, da še ne pozna nobenih podrobnosti, glede tega, da je v Sloveniji v teku oblikovanje scenarijev pa je dejal: "Očitno delajo nekaj, preden ECB izvede svoje redne postopke, vendar ponavljam, da ne poznam nobenih podrobnosti."
Celoten pogovor z Reglingom je objavljen na spletnem naslovu http://blogs.wsj.com/brussels/2013/09/26/bailout-fund-boss-says-current-greek-debt-analysis-meaningless/.
Predsednica vlade Alenka Bratušek je sicer danes pojasnila, da se vlada z Banko Slovenije pogovarja tudi o možnosti, da bodo rezultati stresnih testov bank slabši, kot se pričakuje. A gre le za pogovore in špekulacije, da bo morala Slovenija zaprositi za pomoč iz stalnega evropskega reševalnega sklada ESM, niso potrebne, je zagotovila.