Po večmesečni agoniji bo v stečaju končala tudi zagorska Svea. Gre za eno od zadnjih večjih še živečih lesnopredelovalnih podjetij, ki je bilo v Sloveniji prepoznavno po proizvodnji kuhinj.
Stečaj Svee, ki ga bo v teh dneh predlagalo vodstvo na čelu s Sonjo Klopčič, je na neki način presenečenje, saj jim je pri reševanju težav na pomoč priskočila država. Po propadlih pogajanjih o vstopu strateškega partnerja iz Turčije v lastništvo se je Svea z državo spomladi dogovorila o pomoči v višini 3,6 milijona evrov. Od tega zneska je julija že prejela 1,4 milijona evrov. Za odobritev celotne pomoči je vlada zahtevala, da se z bankami dogovori o odpisu posojil, pretvorbi dela posojil v kapital, znižanju obrestne mere in odkupu nepremičnin. Vodstvu je z njimi uspelo skleniti dogovor, vendar ta ni bil zavezujoč. Poleg tega je učinek iz tega naslova znašal 5,6 milijona in ne zahtevanih šest milijonov evrov.
Na gospodarskem ministrstvu so pojasnili, da Svei ne bodo odobrili pomoči, ker se vodstvo z bankami, dobavitelji in lastniki ni dogovorilo o že omenjenih ukrepih. Zato so bila tveganja za uspešnost prestrukturiranja podjetja previsoka. To pa je ključni element dopustnosti, da se država vključi v sanacijo. Vložek na ohranjeno delovno mesto bi bil previsok in tudi negospodaren z vidika alternativnih možnosti (ohranjevanje delovnih mest v sorodnih projektih), ki jih imajo na voljo, so dodali.
Čeprav je ministrstvo za gospodarstvo in tehnološki razvoj že sredi oktobra odločilo, da Svea ne izpolnjuje pogojev za državno pomoč, je Klopčičeva še pred nekaj dnevi pojasnjevala, da se usmerjajo na strateške trge, da so intenzivirali prodajne aktivnosti, da se zaupanje kupcev vrača, da je proizvodnja polno zasedena, saj so pridobili naročilo za izdelavo opreme študentskih sob, da so plače za pretekle mesece izplačali, za september in oktober pa še ne. Predsednik sindikata Svee Antonio Buovski je včeraj pojasnil, da poleg dveh plač podjetje zaposlenim dolguje še del dveh plač, saj je bila za njih izplačana le akontacija, letošnji regres in 70 odstotkov lanskoletnega regresa. Svea zaposlenim skupno dolguje okoli 600.000 evrov. V zadnjih nekaj mesecih se je število zaposlenih znižalo za približno 50 delavcev, na okoli 120 delavcev. Za dobičkonosno poslovanje bi morala po oceni Buovskega Svea mesečno prodati približno 300 in ne le okoli 200 kuhinj, kolikor jih proda zdaj.
Potem ko so na gospodarskem ministrstvu po naših informacijah oktobra odločili, da Svea ne izpolnjuje pogojev za državno pomoč, so imeli v podjetju možnost za »popravni izpit«. Toda tudi na njem so pogrnili. Medtem ko je po prvotnem predlogu podjetje državo zaprosilo za 3,6 milijona evrov državne pomoči, je v novem predlogu predlagalo, da bi država v kapital konvertirala še dodatnih 1,4 milijona evrov pred meseci odobrenega kratkoročnega posojila.
Predsednik nadzornega sveta Svee Tomo Garantini, ki je z Regionalnim centrom za razvoj vstopil v lastništvo Svee pred dvema letoma, je prepričan, da lastniki niso imeli vpliva na propad podjetja. Sedemdeset odstotkov krivde pripisuje gospodarski krizi in nesistematičnemu pristopu države do reševanja podjetij, 20 odstotkov poplavljeni proizvodnji v letu 2010, medtem ko menedžment priznava le deset odstotkov krivde za dokončni potop Svee. Delavcem, ki bodo po osmih mesecih agonije ostali doma, pa to niti ni več pomembno, čeprav je po mnenju Buovskega tudi vodstvo sprejemalo napačne odločitve. Med drugim bi po njegovem lahko, namesto da bi najemali kredite, odprodali neučinkovit dele podjetja.
V Svei, kjer imajo za slabih 11 milijonov evrov zapadlih obveznosti, se kljub vsemu nadejajo, da se bo proizvodnja nadaljevala oziroma da bodo ohranili zdravo jedro. To naj bi predstavljalo kuhinje Stella Lunare ali pa lepljeni nosilci za gradbeništvo. Kot je pojasnil Buovski, v Svei razmišljajo, da bi ustanovili zadrugo, ki bi v prvi fazi iz stečajne mase najela proizvodne zmogljivosti, vendar bi tudi v tem primeru zaposlitev ohranilo le okoli 30 ljudi.